Aldo Milohnić

TOpotna hoja za hodečimi performansi

Peripatetično predavanje

Hodeče pohajkovanje po Ljubljani odpira vprašanja smisla, pomena in namena hoje kot umetniške prakse. Izhodišče predstavljajo razmisleki Honoréja de Balzaca iz njegove študije Teorija hoje, v kateri problematizira samoumevnost človeške hoje in poziva k njenemu premisleku.

V ospredju je hoja kot posebna telesna tehnika, kakor jo razume antropologija, ter izbrani primeri hodečih performansov – performativnih dogodkov, zasnovanih kot sprehajanje performerjev ali gledalcev, ki v procesu postanejo soizvajalci in soudeleženci dogodka. Razmišljanje se razvija v gibanju, po zgledu starogrških peripatetikov, s poudarkom na telesni izkušnji, prostoru in času.

Hodeče pohajkovanje po Ljubljani odpira vprašanja smisla, pomena in namena hoje kot umetniške prakse. Izhodišče predstavljajo razmisleki Honoréja de Balzaca iz njegove študije Teorija hoje, v kateri problematizira samoumevnost človeške hoje in poziva k njenemu premisleku.

V ospredju je hoja kot posebna telesna tehnika, kakor jo razume antropologija, ter izbrani primeri hodečih performansov – performativnih dogodkov, zasnovanih kot sprehajanje performerjev ali gledalcev, ki v procesu postanejo soizvajalci in soudeleženci dogodka. Razmišljanje se razvija v gibanju, po zgledu starogrških peripatetikov, s poudarkom na telesni izkušnji, prostoru in času.

Aldo Milohnić

Izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer predava zgodovino gledališča. Je avtor knjig Teorije sodobnega gledališča in performansa (2009), Umetnost v času vladavine prava in kapitala (2016) in Gledališče upora (2021).

Umetnik: Aldo Milohnić
Fotografija: Matjaž Rušt

MORDA BI VAS ZANIMALO

no signal

no signal

Kuratorski performans skozi zvok, poezijo in besedilne partiture preizprašuje »no signal« kot možnost za drugačno poslušanje tišine in utišanih.

Etnografija tišin(e)

Etnografija tišin(e)

Predavanje ob etnografskih raziskavah eksodusa, spomina in verovanj obravnava molk kot posledico moči, travme, odpora in kolektivne identitete.

Kultura poslušanja

Kultura poslušanja

Miselni sprehod od fizike in psihoakustike do zvočne ekologije odpira vprašanja hrupa, pravice do tišine in družbene odgovornosti poslušanja.

Slovenska recepcija Johna Cagea – pomenljiva tišina

Slovenska recepcija Johna Cagea – pomenljiva tišina

Predavanje sledi ambivalentni recepciji Johna Cagea v slovenski povojni glasbi ter njegovemu odmevu v alternativnih in interdisciplinarnih praksah.

Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij

Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij

Peripatetično predavanje med hojo raziskuje intencionalnost, ritem in protislovje doživljanja zvoka ter tišine.

Muzej in dediščina solinarstva

Muzej in dediščina solinarstva

Muzej solinarstva razkriva zgodovino, delo in dediščino sobivanja človeka s solinami.

Tiho poje tistim, ki postojijo in prisluhnejo

Tiho poje tistim, ki postojijo in prisluhnejo

Sprehod poslušanja, ki raziskuje poslušanje kot kompleksno, večplastno prakso onkraj prepoznavanja zvočnih virov.

Vltava

Vltava

Od Smetane do danes: komponiranje se odpira več-kot-človeškim sodelovanjem in poslušanju okolja.

Ena ptičica mi je prišepnila

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.