Maja Bjelica

Hoditi-s solinami

Razprava

Esej je usmerjen v raziskovanje specifičnih elementov solinarstva v Sečoveljskih solinah. Ta pokrajina, v kateri že stoletja domuje tradicija pridobivanja soli, predstavlja ekosistem sobivanja med človekom in več-kot-človeškimi bitji ter elementi. V zadnjih desetletjih je solinarska dejavnost korenito upadla, kar je privedlo do nepovratnih sprememb v krajini.

V predstavitvi raziskujemo solinarstvo na križišču polj okoljske antropologije, ekoetnografije, ekofenomenologije in etike poslušanja, področij, na katerih sta tako hoja kot poslušanje prisotni kot relacijski praksi in raziskovalni metodi.

Z izkušanjem poslušanja-z in utelešanjem hoje-z si bomo skušali predstavljati, kako zvenijo štirje elementi, voda, ogenj, zrak in zemlja, ko kristalizirajo v sol.

Esej je usmerjen v raziskovanje specifičnih elementov solinarstva v Sečoveljskih solinah. Ta pokrajina, v kateri že stoletja domuje tradicija pridobivanja soli, predstavlja ekosistem sobivanja med človekom in več-kot-človeškimi bitji ter elementi. V zadnjih desetletjih je solinarska dejavnost korenito upadla, kar je privedlo do nepovratnih sprememb v krajini.

V predstavitvi raziskujemo solinarstvo na križišču polj okoljske antropologije, ekoetnografije, ekofenomenologije in etike poslušanja, področij, na katerih sta tako hoja kot poslušanje prisotni kot relacijski praksi in raziskovalni metodi.

Z izkušanjem poslušanja-z in utelešanjem hoje-z si bomo skušali predstavljati, kako zvenijo štirje elementi, voda, ogenj, zrak in zemlja, ko kristalizirajo v sol.

Maja Bjelica

Znanstvena sodelavka Inštituta za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na etiko poslušanja in proučevanje solinarstva v okviru okoljske posthumanistike.

Avtorica: Maja Bjelica
Fotografija: Matej Tomažin

Raziskava in predstavitev eseja sta rezultata raziskovalnega projekta »Zrno soli, kristaliziranje sobivanja« (J6-50196) in raziskovalnega programa »Mejna področja« (P6-0279), ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

MORDA BI VAS ZANIMALO

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Predavanje o času kot dramaturškem orodju za oblikovanje prostorov zaznavanja, odnosnosti in uglaševanja.

(De)kolonialnost čutenja

Kolonialnost zaznavanja oblikuje svet, umetniške prakse pa jo razgrajujejo skozi dekolonialno izkušnjo.

Vreščeči zrak

Performativno predavanje, ki skozi zvočno izkušnjo škržatov raziskuje razmerja med krajem, zaznavanjem, spominom in podnebjem.

Ko neizrekljivo pride na dan …

Temne zvočne krajine razkrivajo spregledane urbane odnose, izključevanja in ekopolitične napetosti.

Onkraj slišnega

Performativno predavanje o vibracijski krajini, ekotremologiji in načinih zaznavanja zvoka onkraj slišnega.

H2O Interface

Voda kot aktivna udeleženka razkriva prepletene odnose med človeškimi in nečloveškimi svetovi.