Gregor Pompe

Slovenska recepcija Johna Cagea – pomenljiva tišina

Predavanje

Prispevek bo obravnaval recepcijo Johna Cagea v Sloveniji v okviru povojnega kulturno-političnega konteksta, ki ga zaznamujejo »točka nič«, prekinitev s tradicijo in socialistična ideologija. Slovenska glasbena kultura kot periferna srednjeevropska kultura je dolgo ostala institucionalno precej konservativna. Ključni premik je nastopil v šestdesetih letih z mlajšo generacijo skladateljev (Pro musica viva), ki so se prek festivala Varšavska jesen seznanili z avantgardnimi tokovi in vstopili v modernizem.

Kljub odprtosti do eksperimenta pa je bil odnos do Cagea izrazito ambivalenten. Vodilni skladatelji, kot so Primož Ramovš, Ivo Petrić in drugi, so njegovo glasbo pogosto razumeli kot kaotično, nesmiselno ali celo kot zanikanje glasbe same, čeprav so hkrati sprejeli nekatere njegove inovacije, zlasti na ravni zvočnosti in izvajalskih tehnik. Slovenski modernizem se je tako oblikoval med dvema skrajnostma: zavračanjem pretirano racionalnega serializma in nezaupanjem do Cageeve »iracionalnosti«, pri čemer je ostajal močno vezan na idejo tradicije.

Cageeve ideje so zato večji odmev dosegle zunaj institucionalne glasbe, predvsem v intermedijskih umetnostih, happeningu in eksperimentalnem gledališču (npr. skupina OHO). Posamezniki, kot sta Janko Jezovšek in Vinko Globokar, so njegove koncepte poglobljeno razvijali, vendar so večinoma delovali izven osrednjega slovenskega prostora. V sedemdesetih letih so se vplivi nadaljevali v eksperimentalnih kolektivih (NOMENKLATURA, OM produkcija, SAETA), kjer se uveljavijo improvizacija, nedoločenost, vključevanje občinstva in preplet umetniških medijev. Kljub tem premikom je Cage v Sloveniji ostal predvsem referenca alternativnih in interdisciplinarnih praks ter ni prodrl v jedro institucionalne glasbene kulture.

Prispevek bo obravnaval recepcijo Johna Cagea v Sloveniji v okviru povojnega kulturno-političnega konteksta, ki ga zaznamujejo »točka nič«, prekinitev s tradicijo in socialistična ideologija. Slovenska glasbena kultura kot periferna srednjeevropska kultura je dolgo ostala institucionalno precej konservativna. Ključni premik je nastopil v šestdesetih letih z mlajšo generacijo skladateljev (Pro musica viva), ki so se prek festivala Varšavska jesen seznanili z avantgardnimi tokovi in vstopili v modernizem.

Kljub odprtosti do eksperimenta pa je bil odnos do Cagea izrazito ambivalenten. Vodilni skladatelji, kot so Primož Ramovš, Ivo Petrić in drugi, so njegovo glasbo pogosto razumeli kot kaotično, nesmiselno ali celo kot zanikanje glasbe same, čeprav so hkrati sprejeli nekatere njegove inovacije, zlasti na ravni zvočnosti in izvajalskih tehnik. Slovenski modernizem se je tako oblikoval med dvema skrajnostma: zavračanjem pretirano racionalnega serializma in nezaupanjem do Cageeve »iracionalnosti«, pri čemer je ostajal močno vezan na idejo tradicije.

Cageeve ideje so zato večji odmev dosegle zunaj institucionalne glasbe, predvsem v intermedijskih umetnostih, happeningu in eksperimentalnem gledališču (npr. skupina OHO). Posamezniki, kot sta Janko Jezovšek in Vinko Globokar, so njegove koncepte poglobljeno razvijali, vendar so večinoma delovali izven osrednjega slovenskega prostora. V sedemdesetih letih so se vplivi nadaljevali v eksperimentalnih kolektivih (NOMENKLATURA, OM produkcija, SAETA), kjer se uveljavijo improvizacija, nedoločenost, vključevanje občinstva in preplet umetniških medijev. Kljub tem premikom je Cage v Sloveniji ostal predvsem referenca alternativnih in interdisciplinarnih praks ter ni prodrl v jedro institucionalne glasbene kulture.

Gregor Pompe

Muzikolog in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer deluje od leta 2000. Študiral je primerjalno književnost, germanistiko in muzikologijo ter prejel fakultetno študentsko Prešernovo nagrado. Predaval je tudi v Mariboru in Gradcu ter bil predstojnik Oddelka za muzikologijo. Objavlja strokovne in publicistične prispevke, je glasbeni kritik časnika Dnevnik in sodeluje z Radiem Slovenija. Dejaven je kot raziskovalec, dramaturg, skladatelj in organizator glasbenega življenja ter avtor več monografij.

Fotografija: Rob Bogaerts

DOSTOPNOST

Jezik izvedbe: slovenščina

MORDA BI VAS ZANIMALO

no signal

no signal

Kuratorski performans skozi zvok, poezijo in besedilne partiture preizprašuje »no signal« kot možnost za drugačno poslušanje tišine in utišanih.

Etnografija tišin(e)

Etnografija tišin(e)

Predavanje ob etnografskih raziskavah eksodusa, spomina in verovanj obravnava molk kot posledico moči, travme, odpora in kolektivne identitete.

Kultura poslušanja

Kultura poslušanja

Miselni sprehod od fizike in psihoakustike do zvočne ekologije odpira vprašanja hrupa, pravice do tišine in družbene odgovornosti poslušanja.

Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij

Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij

Peripatetično predavanje med hojo raziskuje intencionalnost, ritem in protislovje doživljanja zvoka ter tišine.

Vstop v medij terena

Vstop v medij terena

Zapuščeni teren razkriva habitat onkraj človeških meril, skozi poslušanje in hojo brez intence.

Vrnitev na obrobje

Vrnitev na obrobje

Zvočni sprehod v razširjeni resničnosti, zasnovan kot peripatetično predavanje, ki raziskuje narative družbenega nadzora, sorodstvenih odnosov ter zaznavanja prostora.

Sprehod od kanala Sv. Jerneja do kanala Grando

Sprehod od kanala Sv. Jerneja do kanala Grando

Voden sprehod po območju Lere v Krajinskem parku Sečoveljske soline, ki predstavi tradicionalne postopke pridelovanja soli.

Projekt Terep

Projekt Terep

Projekt Terep raziskuje naravne in urbane zvočne krajine skozi terensko komponiranje, improvizacijo in spletno zajemanje zvoka.

Sodobno solinarstvo

Sodobno solinarstvo

Sodobno solinarstvo razkriva sezonsko delo, krajino in skupnost skozi film in zvočni priposluh.

ZvočniRoj

ZvočniRoj

Sprehod poslušanja, ki vabi k skupnemu ustvarjanju zvenečega roja na osnovi zvokov insektov.