Joanna Patrycja Wyrwa

Ko neizrekljivo pride na dan …

Razprava

»Ko neizrekljivo pride na dan, postane politična gesta.« Ta izjava Annie Ernaux je izhodišče za predstavitev, ki se osredotoča na to, kako lahko študije zvoka podpirajo ali razgrajujejo ekopolitične urbane diskurze. V središču razmisleka je podgana kot utelešenje podzemlja, skritega in marginaliziranega. Podgana tu ni le žival, temveč metafora za »temno« plat urbanega življenja, ki jo – namesto da bi jo priznali kot soobstoječo – pogosto obravnavamo kot grožnjo.

Statistični podatki o urbani akustiki kažejo, da med zvoki prevladujejo hrup, veter, ptičje petje in pasji lajež, medtem ko so zvoki, povezani z obrobjem, infrastrukturo, odpadki in gibanjem nezaželenih oblik življenja, redko vključeni v raziskave in razprave. Odrinjeni so onkraj meja vidnosti in slišnosti. Predstavitev zastavlja vprašanje, kaj spregledamo in česa ne slišimo, kadar oblikujemo predpostavke za raziskovanje zvočne krajine.

Pojem temne zvočne krajine, izpeljan iz modela temne ekologije Timothyja Mortona, opisuje področje skritih, spregledanih in nezaželenih zvokov, ki pa razkrivajo globlje mehanizme izključevanja, predsodkov in nadzora nad prostorom. V tem kontekstu postane človeška akustična ekologija pomembno raziskovalno polje. Projekt odpira vprašanje, kaj lahko pridobimo, če se naučimo prisluhniti tistemu, kar je bilo doslej preslišano ali spregledano, ter ali lahko vključitev »temnih« zvokov razširi razumevanje mesta in njegovih okoljskih odnosov.

»Ko neizrekljivo pride na dan, postane politična gesta.« Ta izjava Annie Ernaux je izhodišče za predstavitev, ki se osredotoča na to, kako lahko študije zvoka podpirajo ali razgrajujejo ekopolitične urbane diskurze. V središču razmisleka je podgana kot utelešenje podzemlja, skritega in marginaliziranega. Podgana tu ni le žival, temveč metafora za »temno« plat urbanega življenja, ki jo – namesto da bi jo priznali kot soobstoječo – pogosto obravnavamo kot grožnjo.

Statistični podatki o urbani akustiki kažejo, da med zvoki prevladujejo hrup, veter, ptičje petje in pasji lajež, medtem ko so zvoki, povezani z obrobjem, infrastrukturo, odpadki in gibanjem nezaželenih oblik življenja, redko vključeni v raziskave in razprave. Odrinjeni so onkraj meja vidnosti in slišnosti. Predstavitev zastavlja vprašanje, kaj spregledamo in česa ne slišimo, kadar oblikujemo predpostavke za raziskovanje zvočne krajine.

Pojem temne zvočne krajine, izpeljan iz modela temne ekologije Timothyja Mortona, opisuje področje skritih, spregledanih in nezaželenih zvokov, ki pa razkrivajo globlje mehanizme izključevanja, predsodkov in nadzora nad prostorom. V tem kontekstu postane človeška akustična ekologija pomembno raziskovalno polje. Projekt odpira vprašanje, kaj lahko pridobimo, če se naučimo prisluhniti tistemu, kar je bilo doslej preslišano ali spregledano, ter ali lahko vključitev »temnih« zvokov razširi razumevanje mesta in njegovih okoljskih odnosov.

Joanna Patrycja Wyrwa

Preiskuje metapsihično in geofizično prisotnost skozi raziskovalne, multimedijske in skupnostno usmerjene projekte. Njeno delo se osredotoča na prostorsko pravičnost, zvočne ekologije in medvrstno skrb v urbanih okoljih in širše.

Avtorica: Joanna Patrycja Wyrwa
Fotografija: Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Sprehod od kanala Sv. Jerneja do kanala Grando

Voden sprehod po območju Lere v Krajinskem parku Sečoveljske soline, ki predstavi tradicionalne postopke pridelovanja soli.

ZvočniRoj

Sprehod poslušanja, ki vabi k skupnemu ustvarjanju zvenečega roja na osnovi zvokov insektov.

Sodobno solinarstvo

Sodobno solinarstvo razkriva sezonsko delo, krajino in skupnost skozi film in zvočni priposluh.

Hoja do kraja moči

Umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso ter telo kot nosilca odnosa do prostora, ekosistema in skupnosti.

Muzej in dediščina solinarstva

Muzej solinarstva razkriva zgodovino, delo in dediščino sobivanja človeka s solinami.

Tiho poje tistim, ki postojijo in prisluhnejo

Sprehod poslušanja, ki raziskuje poslušanje kot kompleksno, večplastno prakso onkraj prepoznavanja zvočnih virov.

Vltava

Od Smetane do danes: komponiranje se odpira več-kot-človeškim sodelovanjem in poslušanju okolja.

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.