Joanna Patrycja Wyrwa

Ko neizrekljivo pride na dan …

Razprava

»Ko neizrekljivo pride na dan, postane politična gesta.« Ta izjava Annie Ernaux je izhodišče za predstavitev, ki se osredotoča na to, kako lahko študije zvoka podpirajo ali razgrajujejo ekopolitične urbane diskurze. V središču razmisleka je podgana kot utelešenje podzemlja, skritega in marginaliziranega. Podgana tu ni le žival, temveč metafora za »temno« plat urbanega življenja, ki jo – namesto da bi jo priznali kot soobstoječo – pogosto obravnavamo kot grožnjo.

Statistični podatki o urbani akustiki kažejo, da med zvoki prevladujejo hrup, veter, ptičje petje in pasji lajež, medtem ko so zvoki, povezani z obrobjem, infrastrukturo, odpadki in gibanjem nezaželenih oblik življenja, redko vključeni v raziskave in razprave. Odrinjeni so onkraj meja vidnosti in slišnosti. Predstavitev zastavlja vprašanje, kaj spregledamo in česa ne slišimo, kadar oblikujemo predpostavke za raziskovanje zvočne krajine.

Pojem temne zvočne krajine, izpeljan iz modela temne ekologije Timothyja Mortona, opisuje področje skritih, spregledanih in nezaželenih zvokov, ki pa razkrivajo globlje mehanizme izključevanja, predsodkov in nadzora nad prostorom. V tem kontekstu postane človeška akustična ekologija pomembno raziskovalno polje. Projekt odpira vprašanje, kaj lahko pridobimo, če se naučimo prisluhniti tistemu, kar je bilo doslej preslišano ali spregledano, ter ali lahko vključitev »temnih« zvokov razširi razumevanje mesta in njegovih okoljskih odnosov.

»Ko neizrekljivo pride na dan, postane politična gesta.« Ta izjava Annie Ernaux je izhodišče za predstavitev, ki se osredotoča na to, kako lahko študije zvoka podpirajo ali razgrajujejo ekopolitične urbane diskurze. V središču razmisleka je podgana kot utelešenje podzemlja, skritega in marginaliziranega. Podgana tu ni le žival, temveč metafora za »temno« plat urbanega življenja, ki jo – namesto da bi jo priznali kot soobstoječo – pogosto obravnavamo kot grožnjo.

Statistični podatki o urbani akustiki kažejo, da med zvoki prevladujejo hrup, veter, ptičje petje in pasji lajež, medtem ko so zvoki, povezani z obrobjem, infrastrukturo, odpadki in gibanjem nezaželenih oblik življenja, redko vključeni v raziskave in razprave. Odrinjeni so onkraj meja vidnosti in slišnosti. Predstavitev zastavlja vprašanje, kaj spregledamo in česa ne slišimo, kadar oblikujemo predpostavke za raziskovanje zvočne krajine.

Pojem temne zvočne krajine, izpeljan iz modela temne ekologije Timothyja Mortona, opisuje področje skritih, spregledanih in nezaželenih zvokov, ki pa razkrivajo globlje mehanizme izključevanja, predsodkov in nadzora nad prostorom. V tem kontekstu postane človeška akustična ekologija pomembno raziskovalno polje. Projekt odpira vprašanje, kaj lahko pridobimo, če se naučimo prisluhniti tistemu, kar je bilo doslej preslišano ali spregledano, ter ali lahko vključitev »temnih« zvokov razširi razumevanje mesta in njegovih okoljskih odnosov.

Joanna Patrycja Wyrwa

Preiskuje metapsihično in geofizično prisotnost skozi raziskovalne, multimedijske in skupnostno usmerjene projekte. Njeno delo se osredotoča na prostorsko pravičnost, zvočne ekologije in medvrstno skrb v urbanih okoljih in širše.

Avtorica: Joanna Patrycja Wyrwa
Fotografija: Matej Tomažin
↓ Slikovno gradivo in opis dela

Paket vsebuje opis dela in slikovno gradivo. Vsi termini izvedbe so na voljo v koledarju dogodkov.

MORDA BI VAS ZANIMALO

Peripatetično predavanje
Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij

Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij

Peripatetično predavanje med hojo raziskuje intencionalnost, ritem in protislovje doživljanja zvoka ter tišine.

Razprava
Slovenska recepcija Johna Cagea – pomenljiva tišina

Slovenska recepcija Johna Cagea – pomenljiva tišina

Predavanje sledi ambivalentni recepciji Johna Cagea v slovenski povojni glasbi ter njegovemu odmevu v alternativnih in interdisciplinarnih praksah.

Razprava
Kultura poslušanja

Kultura poslušanja

Miselni sprehod od fizike in psihoakustike do zvočne ekologije odpira vprašanja hrupa, pravice do tišine in družbene odgovornosti poslušanja.

Razprava
Etnografija tišin(e)

Etnografija tišin(e)

Predavanje ob etnografskih raziskavah eksodusa, spomina in verovanj obravnava molk kot posledico moči, travme, odpora in kolektivne identitete.

Osrednje performativno predavanje
no signal

no signal

Performativno predavanje skozi zvok, poezijo in besedilne partiture preizprašuje »no signal« kot možnost za drugačno poslušanje tišine in utišanih.

Predavanje
Vreščeči zrak

Vreščeči zrak

Performativno predavanje, ki skozi zvočno izkušnjo škržatov raziskuje razmerja med krajem, zaznavanjem, spominom in podnebjem.

Osrednje predavanje
(De)kolonialnost čutenja

(De)kolonialnost čutenja

Kolonialnost zaznavanja oblikuje svet, umetniške prakse pa jo razgrajujejo skozi dekolonialno izkušnjo.

Predavanje
Onkraj slišnega

Onkraj slišnega

Performativno predavanje o vibracijski krajini, ekotremologiji in načinih zaznavanja zvoka onkraj slišnega.

Razprava
Hoditi-s solinami

Hoditi-s solinami

Solinarstvo razkriva sobivanje človeka in elementov skozi hojo, poslušanje in kristalizacijo soli.

Predavanje
Onomatopeja in postindustrijska zvočna krajina

Onomatopeja in postindustrijska zvočna krajina

Razprava o razvoju onomatopej in jezikovnih prilagoditvah v sodobni postindustrijski zvočni krajini.