Joanna Patrycja Wyrwa

Ko neizrekljivo pride na dan …

Razprava

»Ko neizrekljivo pride na dan, postane politična gesta.« Ta izjava Annie Ernaux je izhodišče za predstavitev, ki se osredotoča na to, kako lahko študije zvoka podpirajo ali razgrajujejo ekopolitične urbane diskurze. V središču razmisleka je podgana kot utelešenje podzemlja, skritega in marginaliziranega. Podgana tu ni le žival, temveč metafora za »temno« plat urbanega življenja, ki jo – namesto da bi jo priznali kot soobstoječo – pogosto obravnavamo kot grožnjo.

Statistični podatki o urbani akustiki kažejo, da med zvoki prevladujejo hrup, veter, ptičje petje in pasji lajež, medtem ko so zvoki, povezani z obrobjem, infrastrukturo, odpadki in gibanjem nezaželenih oblik življenja, redko vključeni v raziskave in razprave. Odrinjeni so onkraj meja vidnosti in slišnosti. Predstavitev zastavlja vprašanje, kaj spregledamo in česa ne slišimo, kadar oblikujemo predpostavke za raziskovanje zvočne krajine.

Pojem temne zvočne krajine, izpeljan iz modela temne ekologije Timothyja Mortona, opisuje področje skritih, spregledanih in nezaželenih zvokov, ki pa razkrivajo globlje mehanizme izključevanja, predsodkov in nadzora nad prostorom. V tem kontekstu postane človeška akustična ekologija pomembno raziskovalno polje. Projekt odpira vprašanje, kaj lahko pridobimo, če se naučimo prisluhniti tistemu, kar je bilo doslej preslišano ali spregledano, ter ali lahko vključitev »temnih« zvokov razširi razumevanje mesta in njegovih okoljskih odnosov.

»Ko neizrekljivo pride na dan, postane politična gesta.« Ta izjava Annie Ernaux je izhodišče za predstavitev, ki se osredotoča na to, kako lahko študije zvoka podpirajo ali razgrajujejo ekopolitične urbane diskurze. V središču razmisleka je podgana kot utelešenje podzemlja, skritega in marginaliziranega. Podgana tu ni le žival, temveč metafora za »temno« plat urbanega življenja, ki jo – namesto da bi jo priznali kot soobstoječo – pogosto obravnavamo kot grožnjo.

Statistični podatki o urbani akustiki kažejo, da med zvoki prevladujejo hrup, veter, ptičje petje in pasji lajež, medtem ko so zvoki, povezani z obrobjem, infrastrukturo, odpadki in gibanjem nezaželenih oblik življenja, redko vključeni v raziskave in razprave. Odrinjeni so onkraj meja vidnosti in slišnosti. Predstavitev zastavlja vprašanje, kaj spregledamo in česa ne slišimo, kadar oblikujemo predpostavke za raziskovanje zvočne krajine.

Pojem temne zvočne krajine, izpeljan iz modela temne ekologije Timothyja Mortona, opisuje področje skritih, spregledanih in nezaželenih zvokov, ki pa razkrivajo globlje mehanizme izključevanja, predsodkov in nadzora nad prostorom. V tem kontekstu postane človeška akustična ekologija pomembno raziskovalno polje. Projekt odpira vprašanje, kaj lahko pridobimo, če se naučimo prisluhniti tistemu, kar je bilo doslej preslišano ali spregledano, ter ali lahko vključitev »temnih« zvokov razširi razumevanje mesta in njegovih okoljskih odnosov.

Joanna Patrycja Wyrwa

Preiskuje metapsihično in geofizično prisotnost skozi raziskovalne, multimedijske in skupnostno usmerjene projekte. Njeno delo se osredotoča na prostorsko pravičnost, zvočne ekologije in medvrstno skrb v urbanih okoljih in širše.

Avtorica: Joanna Patrycja Wyrwa
Fotografija: Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Vltava

Od Smetane do danes: komponiranje se odpira več-kot-človeškim sodelovanjem in poslušanju okolja.

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Predavanje o času kot dramaturškem orodju za oblikovanje prostorov zaznavanja, odnosnosti in uglaševanja.

(De)kolonialnost čutenja

Kolonialnost zaznavanja oblikuje svet, umetniške prakse pa jo razgrajujejo skozi dekolonialno izkušnjo.

Vreščeči zrak

Performativno predavanje, ki skozi zvočno izkušnjo škržatov raziskuje razmerja med krajem, zaznavanjem, spominom in podnebjem.

Hoditi-s solinami

Solinarstvo razkriva sobivanje človeka in elementov skozi hojo, poslušanje in kristalizacijo soli.

Onkraj slišnega

Performativno predavanje o vibracijski krajini, ekotremologiji in načinih zaznavanja zvoka onkraj slišnega.