Sara Anjo

Hoja do kraja moči

Sprehod poslušanja

Hoja do kraja moči je umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso, pri kateri telo vstopa v odnos z ozemljem, ekosistemom in kolektivno prisotnostjo, v svojem bistvu pa ponuja kraj za javna srečevanja – začasno skupnost.

Projekt se odvija skozi prakso, ki temelji na treh osnovnih dejanjih: dihanju, hoji in mirovanju. K njim pristopa kot h »koreopolitičnim« gestam – gibom s politično in poetično močjo, ki oblikujejo človekovo zavest o sebi v povezavi s krajem. Ta dejanja, poleg običajne funkcije, ki jo imajo, odpirajo prostor za poglobljen razmislek in vabijo sodelujoče k drugačnemu naseljevanju svojih teles in pozornejšemu poslušanju krajin, skozi katere se gibljejo. S tem Hoja do kraja moči postane vaja v navzočnosti, preusmerjanju zaznavanja in ponovnem vzpostavljanju skupnega gibanja kot estetske in politične geste.

Hoja do kraja moči je umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso, pri kateri telo vstopa v odnos z ozemljem, ekosistemom in kolektivno prisotnostjo, v svojem bistvu pa ponuja kraj za javna srečevanja – začasno skupnost.

Projekt se odvija skozi prakso, ki temelji na treh osnovnih dejanjih: dihanju, hoji in mirovanju. K njim pristopa kot h »koreopolitičnim« gestam – gibom s politično in poetično močjo, ki oblikujejo človekovo zavest o sebi v povezavi s krajem. Ta dejanja, poleg običajne funkcije, ki jo imajo, odpirajo prostor za poglobljen razmislek in vabijo sodelujoče k drugačnemu naseljevanju svojih teles in pozornejšemu poslušanju krajin, skozi katere se gibljejo. S tem Hoja do kraja moči postane vaja v navzočnosti, preusmerjanju zaznavanja in ponovnem vzpostavljanju skupnega gibanja kot estetske in politične geste.

Sara Anjo

Plesalka, ki eksperimentira s partiturami in koreografskimi kompozicijami. Njeno delo je v dialogu z zunanjimi prostori, krajinami in naravnim okoljem, pri čemer zastavlja vprašanja: Kaj nas spodbuja h gibanju? Kam se premikamo?

Avtorica: Sara Anjo
Fotografija: Matej Tomažin

To raziskavo in predstavitev prispevka financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) v okviru raziskovalnega projekta Zrno soli, kristalizacija sobivanja (J6-50196) ter raziskovalnega programa Liminalni prostori (P6-0279).

MORDA BI VAS ZANIMALO

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Predavanje o času kot dramaturškem orodju za oblikovanje prostorov zaznavanja, odnosnosti in uglaševanja.

(De)kolonialnost čutenja

Kolonialnost zaznavanja oblikuje svet, umetniške prakse pa jo razgrajujejo skozi dekolonialno izkušnjo.

Vreščeči zrak

Performativno predavanje, ki skozi zvočno izkušnjo škržatov raziskuje razmerja med krajem, zaznavanjem, spominom in podnebjem.

Ko neizrekljivo pride na dan …

Temne zvočne krajine razkrivajo spregledane urbane odnose, izključevanja in ekopolitične napetosti.

Onkraj slišnega

Performativno predavanje o vibracijski krajini, ekotremologiji in načinih zaznavanja zvoka onkraj slišnega.

Hoditi-s solinami

Solinarstvo razkriva sobivanje človeka in elementov skozi hojo, poslušanje in kristalizacijo soli.