Bálint János Kiss

Onomatopeja in postindustrijska zvočna krajina

Predavanje

Številni zvoki moderne zvočne krajine so za zgodovino nekaj novega in kot taki tudi za človeško uho. Antropofonija se je močno razširila zaradi elektromehanske in digitalne tehnologije (npr. motoriziranega prometa, sistemov izmeničnega toka). Kljub temu jeziki ohranjajo sposobnost tvorjenja besed, ki se nanašajo na nove zvoke iz okolja, npr. z onomatopejami, kot so piskanje, brnenje, drdranje itn.

Da bi raziskal, kako se je posnemanje zvokov razvijalo s spreminjanjem zvočne krajine, je avtor preučil šest urbanih zvočnih virov (sireno, avtomobil, ventilator itd.) in v finskem jezikovnem korpusu KORP v9 identificiral dvanajst onomatopejskih glagolov, razširjenih med govorci za posnemanje glasov, ki jih omenjeni viri oddajajo. Glagole je nato analiziral z vidika etimologije in v kontekstu rabe, da bi osvetlil jezikovne prilagoditve.

Študija je pokazala, da jezik na splošno raje reciklira že obstoječe glagole s pomenskimi premiki, ki temeljijo na metaforični razširitvi in ali zvočno-čustvenih podobnostih, kot pa da bi ustvarjal nove.

Številni zvoki moderne zvočne krajine so za zgodovino nekaj novega in kot taki tudi za človeško uho. Antropofonija se je močno razširila zaradi elektromehanske in digitalne tehnologije (npr. motoriziranega prometa, sistemov izmeničnega toka). Kljub temu jeziki ohranjajo sposobnost tvorjenja besed, ki se nanašajo na nove zvoke iz okolja, npr. z onomatopejami, kot so piskanje, brnenje, drdranje itn.

Da bi raziskal, kako se je posnemanje zvokov razvijalo s spreminjanjem zvočne krajine, je avtor preučil šest urbanih zvočnih virov (sireno, avtomobil, ventilator itd.) in v finskem jezikovnem korpusu KORP v9 identificiral dvanajst onomatopejskih glagolov, razširjenih med govorci za posnemanje glasov, ki jih omenjeni viri oddajajo. Glagole je nato analiziral z vidika etimologije in v kontekstu rabe, da bi osvetlil jezikovne prilagoditve.

Študija je pokazala, da jezik na splošno raje reciklira že obstoječe glagole s pomenskimi premiki, ki temeljijo na metaforični razširitvi in ali zvočno-čustvenih podobnostih, kot pa da bi ustvarjal nove.

Bálint János Kiss

Doktorski študent na Moholy-Nagy Univerzi umetnosti in oblikovanja v Budimpešti. Jedro njegovega raziskovanja in ustvarjanja predstavlja urbana zvočna krajina, izvorno ozadje njegovega dela pa je humanistika.

Avtor: Bálint János Kiss
Fotografija: Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Sodobno solinarstvo

Sodobno solinarstvo razkriva sezonsko delo, krajino in skupnost skozi film in zvočni priposluh.

ZvočniRoj

Sprehod poslušanja, ki vabi k skupnemu ustvarjanju zvenečega roja na osnovi zvokov insektov.

Muzej in dediščina solinarstva

Muzej solinarstva razkriva zgodovino, delo in dediščino sobivanja človeka s solinami.

Hoja do kraja moči

Umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso ter telo kot nosilca odnosa do prostora, ekosistema in skupnosti.

Vltava

Od Smetane do danes: komponiranje se odpira več-kot-človeškim sodelovanjem in poslušanju okolja.

Tiho poje tistim, ki postojijo in prisluhnejo

Sprehod poslušanja, ki raziskuje poslušanje kot kompleksno, večplastno prakso onkraj prepoznavanja zvočnih virov.

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.