Onomatopeja in postindustrijska zvočna krajina
PRETEKLI DOGODKI
24. sep. 2025
Cukrarna
BrezplačnoŠtevilni zvoki moderne zvočne krajine so za zgodovino nekaj novega in kot taki tudi za človeško uho. Antropofonija se je močno razširila zaradi elektromehanske in digitalne tehnologije (npr. motoriziranega prometa, sistemov izmeničnega toka). Kljub temu jeziki ohranjajo sposobnost tvorjenja besed, ki se nanašajo na nove zvoke iz okolja, npr. z onomatopejami, kot so piskanje, brnenje, drdranje itn.
Da bi raziskal, kako se je posnemanje zvokov razvijalo s spreminjanjem zvočne krajine, je avtor preučil šest urbanih zvočnih virov (sireno, avtomobil, ventilator itd.) in v finskem jezikovnem korpusu KORP v9 identificiral dvanajst onomatopejskih glagolov, razširjenih med govorci za posnemanje glasov, ki jih omenjeni viri oddajajo. Glagole je nato analiziral z vidika etimologije in v kontekstu rabe, da bi osvetlil jezikovne prilagoditve.
Študija je pokazala, da jezik na splošno raje reciklira že obstoječe glagole s pomenskimi premiki, ki temeljijo na metaforični razširitvi in ali zvočno-čustvenih podobnostih, kot pa da bi ustvarjal nove.
Matej Tomažin
Številni zvoki moderne zvočne krajine so za zgodovino nekaj novega in kot taki tudi za človeško uho. Antropofonija se je močno razširila zaradi elektromehanske in digitalne tehnologije (npr. motoriziranega prometa, sistemov izmeničnega toka). Kljub temu jeziki ohranjajo sposobnost tvorjenja besed, ki se nanašajo na nove zvoke iz okolja, npr. z onomatopejami, kot so piskanje, brnenje, drdranje itn.
Da bi raziskal, kako se je posnemanje zvokov razvijalo s spreminjanjem zvočne krajine, je avtor preučil šest urbanih zvočnih virov (sireno, avtomobil, ventilator itd.) in v finskem jezikovnem korpusu KORP v9 identificiral dvanajst onomatopejskih glagolov, razširjenih med govorci za posnemanje glasov, ki jih omenjeni viri oddajajo. Glagole je nato analiziral z vidika etimologije in v kontekstu rabe, da bi osvetlil jezikovne prilagoditve.
Študija je pokazala, da jezik na splošno raje reciklira že obstoječe glagole s pomenskimi premiki, ki temeljijo na metaforični razširitvi in ali zvočno-čustvenih podobnostih, kot pa da bi ustvarjal nove.
