Bálint János Kiss

Onomatopeja in postindustrijska zvočna krajina

Predavanje

Številni zvoki moderne zvočne krajine so za zgodovino nekaj novega in kot taki tudi za človeško uho. Antropofonija se je močno razširila zaradi elektromehanske in digitalne tehnologije (npr. motoriziranega prometa, sistemov izmeničnega toka). Kljub temu jeziki ohranjajo sposobnost tvorjenja besed, ki se nanašajo na nove zvoke iz okolja, npr. z onomatopejami, kot so piskanje, brnenje, drdranje itn.

Da bi raziskal, kako se je posnemanje zvokov razvijalo s spreminjanjem zvočne krajine, je avtor preučil šest urbanih zvočnih virov (sireno, avtomobil, ventilator itd.) in v finskem jezikovnem korpusu KORP v9 identificiral dvanajst onomatopejskih glagolov, razširjenih med govorci za posnemanje glasov, ki jih omenjeni viri oddajajo. Glagole je nato analiziral z vidika etimologije in v kontekstu rabe, da bi osvetlil jezikovne prilagoditve.

Študija je pokazala, da jezik na splošno raje reciklira že obstoječe glagole s pomenskimi premiki, ki temeljijo na metaforični razširitvi in ali zvočno-čustvenih podobnostih, kot pa da bi ustvarjal nove.

Številni zvoki moderne zvočne krajine so za zgodovino nekaj novega in kot taki tudi za človeško uho. Antropofonija se je močno razširila zaradi elektromehanske in digitalne tehnologije (npr. motoriziranega prometa, sistemov izmeničnega toka). Kljub temu jeziki ohranjajo sposobnost tvorjenja besed, ki se nanašajo na nove zvoke iz okolja, npr. z onomatopejami, kot so piskanje, brnenje, drdranje itn.

Da bi raziskal, kako se je posnemanje zvokov razvijalo s spreminjanjem zvočne krajine, je avtor preučil šest urbanih zvočnih virov (sireno, avtomobil, ventilator itd.) in v finskem jezikovnem korpusu KORP v9 identificiral dvanajst onomatopejskih glagolov, razširjenih med govorci za posnemanje glasov, ki jih omenjeni viri oddajajo. Glagole je nato analiziral z vidika etimologije in v kontekstu rabe, da bi osvetlil jezikovne prilagoditve.

Študija je pokazala, da jezik na splošno raje reciklira že obstoječe glagole s pomenskimi premiki, ki temeljijo na metaforični razširitvi in ali zvočno-čustvenih podobnostih, kot pa da bi ustvarjal nove.

Bálint János Kiss

Doktorski študent na Moholy-Nagy Univerzi umetnosti in oblikovanja v Budimpešti. Jedro njegovega raziskovanja in ustvarjanja predstavlja urbana zvočna krajina, izvorno ozadje njegovega dela pa je humanistika.

Avtor: Bálint János Kiss
Fotografija: Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Onkraj slišnega

Performativno predavanje o vibracijski krajini, ekotremologiji in načinih zaznavanja zvoka onkraj slišnega.

H2O Interface

Voda kot aktivna udeleženka razkriva prepletene odnose med človeškimi in nečloveškimi svetovi.

Vstop v medij terena

Zapuščeni teren razkriva habitat onkraj človeških meril, skozi poslušanje in hojo brez intence.

Vrnitev na obrobje

Zvočni sprehod v razširjeni resničnosti, zasnovan kot peripatetično predavanje, ki raziskuje narative družbenega nadzora, sorodstvenih odnosov ter zaznavanja prostora.

Sprehod od kanala Sv. Jerneja do kanala Grando

Voden sprehod po območju Lere v Krajinskem parku Sečoveljske soline, ki predstavi tradicionalne postopke pridelovanja soli.

Projekt Terep

Projekt Terep raziskuje naravne in urbane zvočne krajine skozi terensko komponiranje, improvizacijo in spletno zajemanje zvoka.

Sodobno solinarstvo

Sodobno solinarstvo razkriva sezonsko delo, krajino in skupnost skozi film in zvočni priposluh.

ZvočniRoj

Sprehod poslušanja, ki vabi k skupnemu ustvarjanju zvenečega roja na osnovi zvokov insektov.

Muzej in dediščina solinarstva

Muzej solinarstva razkriva zgodovino, delo in dediščino sobivanja človeka s solinami.

Hoja do kraja moči

Umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso ter telo kot nosilca odnosa do prostora, ekosistema in skupnosti.