Vir dogodkov Cona

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Odmevanje Palače mladih je zvočna delavnica, ki je nastala v sodelovanju Mladih zmajev in zavoda Cona. Program mladim omogoča praktično delo z zvokom, od spoznavanja opreme in osnov produkcije do terenskega snemanja ter skupne obdelave materiala.

Udeleženci skozi zvočni sprehod, snemanje in komponiranje razvijajo razumevanje akustične krajine nastajajočega centra Palača mladih. Nastali zvočni zapis je bil uporabljen kot podlaga za film Palača cukrarna in predstavljen tudi v razstavnem kontekstu.

Zvočni sprehod prepleta osebne spomine, sanjske pokrajine in brutalno resničnost vojne v Ukrajini. Zasnovan kot zvočni sprehod skozi mestni park se izmenjuje med realističnimi in nadrealnimi svetovi – resnične zgodbe pripoveduje skozi miselni svet ranjenega ukrajinskega vojaka. Posvečen je Parku Rastoče knjige in skozi večjezično pripovedovanje (v slovenščini in ukrajinščini) poslušalkam in poslušalcem približa raznolike literarne vire – ukrajinsko baročno poezijo Hryhorija Skovorode, slovensko modernistično prozo Ivana Cankarja, pristno krimskotatarsko pesem Alieja Kendzhe-Alija ter osebna pričevanja in zvočna okolja ljudi, ki trenutno živijo v Ukrajini in na zasedenih ukrajinskih ozemljih. Projekt osvetljuje napetosti med domom in izgnanstvom, koreninami in presaditvijo, preteklostjo in prihodnostjo. Združuje umetniški pristop z dokumentarno natančnostjo in poetično občutljivostjo.

Spekulativna zgodba zvočne pohodne predstave VRToglavi VRT izpostavlja težaven odnos ljudi in rastlin, v katerem se okoriščajo predvsem ljudje. Zgodovinski potek kolonializma in preseljevanje rastlin temeljita na podrejanju in izkoriščanju narave. V luči zavedanja ekološke krize in možnega boljšega scenarija za prihodnosti je nujno spremeniti ta odnos. V želji po približevanju svetu rastlin se VRToglavi VRT dotakne časovne dimenzije. Skozi prizmo potovanj teh dveh, tako različnih časovnosti ljudi in rastlin, ki navidezno ne ponujata možnega srečanja, spekulira razvoj prihodnjega, solidarnega sobivanja ljudi in rastlin. Rastline, najbolj poseljena vrsta tega planeta, živijo predvsem svojo časovnost in svoje, nam tako nedostopne poti. VRToglavi VRT nas popelje po poteh možnega scenarija prihodnosti našega prenapetega, hrupnega planeta, ki se zrcali v razvoju lokalnih zelenih poti. Se lahko kaj naučimo od rastlin za bolj solidarno prihodnost?

Publika doživlja zvočno delo preko posebej razvitih slušalk, ki kot orodje spekulirajo svet in slušno krajino prihodnosti. Svet postaja prehrupen, prenevaren za naša krhka ušesa, ki se niso uspela prilagoditi agresivnim frekvencam. Za preživetje v zunanjem prostoru bomo potrebovali slušalke, ki bodo utišale, a hkrati izostrile zvočno sliko in nas popeljale v želeno akustično pripoved.

Delo se predvaja na avtorskih AR (augmentirana realnost) slušalkah, ki so plod poglobljenega, inovativnega sodelovanja med umetnikom in razvijalci strojne ter programske opreme. AR slušalke omogočajo sočasno ojačano, binauralno poslušanje okolice in zvočno kompozicijo. Vsebujejo tudi FM sprejemni modul in vhod za EMS senzor.

Pot zvočnega sprehoda povezuje parka l’Orangerie v Strasbourgu in Tivoli v Ljubljani, oba zasnovana v času vladavine Napoleona. Naslovna fotografija je bila posneta v prekinjenem drevoredu, danes ujetim med cesto in železnico. Je del večjega kompleksa drevoredov v parku Tivoli, ki so jih zasnovali Francozi v obdobju Ilirskih provinc. Vokalistka, oblečena v narodno nošo, nosi avtorske AR slušalke in prisluškuje krajini.

Pričevanje udeleženke AR zvočnega sprehoda:

Spekulativna zgodba zvočne pohodne predstave VRToglavi VRT izpostavlja težaven odnos ljudi in rastlin, v katerem se okoriščajo predvsem ljudje. Zgodovinski potek kolonializma in preseljevanje rastlin temeljita na podrejanju in izkoriščanju narave. V luči zavedanja ekološke krize in možnega boljšega scenarija za prihodnosti je nujno spremeniti ta odnos. V želji po približevanju svetu rastlin se VRToglavi VRT dotakne časovne dimenzije. Skozi prizmo potovanj teh dveh, tako različnih časovnosti ljudi in rastlin, ki navidezno ne ponujata možnega srečanja, spekulira razvoj prihodnjega, solidarnega sobivanja ljudi in rastlin. Rastline, najbolj poseljena vrsta tega planeta, živijo predvsem svojo časovnost in svoje, nam tako nedostopne poti. VRToglavi VRT nas popelje po poteh možnega scenarija prihodnosti našega prenapetega, hrupnega planeta, ki se zrcali v razvoju lokalnih zelenih poti. Se lahko kaj naučimo od rastlin za bolj solidarno prihodnost?

Publika doživlja zvočno delo preko posebej razvitih slušalk, ki kot orodje spekulirajo svet in slušno krajino prihodnosti. Svet postaja prehrupen, prenevaren za naša krhka ušesa, ki se niso uspela prilagoditi agresivnim frekvencam. Za preživetje v zunanjem prostoru bomo potrebovali slušalke, ki bodo utišale, a hkrati izostrile zvočno sliko in nas popeljale v želeno akustično pripoved.

Delo se predvaja na avtorskih AR (augmentirana realnost) slušalkah, ki so plod poglobljenega, inovativnega sodelovanja med umetnikom in razvijalci strojne ter programske opreme. AR slušalke omogočajo sočasno ojačano, binauralno poslušanje okolice in zvočno kompozicijo. Vsebujejo tudi FM sprejemni modul in vhod za EMS senzor.

Pot zvočnega sprehoda povezuje parka l’Orangerie v Strasbourgu in Tivoli v Ljubljani, oba zasnovana v času vladavine Napoleona. Naslovna fotografija je bila posneta v prekinjenem drevoredu, danes ujetim med cesto in železnico. Je del večjega kompleksa drevoredov v parku Tivoli, ki so jih zasnovali Francozi v obdobju Ilirskih provinc. Vokalistka, oblečena v narodno nošo, nosi avtorske AR slušalke in prisluškuje krajini.

Pričevanje udeleženke AR zvočnega sprehoda:

Zgodba razpira poglede na arhitekturo Edvarda Ravnikarja in njegovih sodelavcev pri gradnji Cankarjevega doma.

Avtorja sta v zvočno zgodbo vključila številne citate in misli arhitektov, pa tudi politikov in kulturnikov, povezanih z gradnjo Cankarjevega doma. Prepletata pa jo poezija in dramatika izbranih umetnikov. Subtilen in pomensko večplasten zvočni sprehod v kontekstu sedanjosti orisuje obdobje gradnje in samo arhitekturo stavbe ter omogoča poglobljeno razumevanje zgodovinskega in kulturnega konteksta.

Zvočna zgodba se dotika širšega Ravnikarjevega ustvarjalnega opusa, od snovanja Trga republike kot zahtevnega in dolgotrajnega prostorskega posega do njegovega pedagoškega dela na Šoli za arhitekturo v Ljubljani. V svoje razumevanje mestnega prostora je Ravnikar vključeval številne arhitekte in študente, ki so v dialogu s politiko in stroko postavili temelje kakovostnega oblikovanja prostora v modernistično mediteranskem duhu.

Spekulativna zgodba zvočne pohodne predstave VRToglavi VRT izpostavlja težaven odnos ljudi in rastlin, v katerem se okoriščajo predvsem ljudje. Zgodovinski potek kolonializma in preseljevanje rastlin temeljita na podrejanju in izkoriščanju narave. V luči zavedanja ekološke krize in možnega boljšega scenarija za prihodnosti je nujno spremeniti ta odnos. V želji po približevanju svetu rastlin se VRToglavi VRT dotakne časovne dimenzije. Skozi prizmo potovanj teh dveh, tako različnih časovnosti ljudi in rastlin, ki navidezno ne ponujata možnega srečanja, spekulira razvoj prihodnjega, solidarnega sobivanja ljudi in rastlin. Rastline, najbolj poseljena vrsta tega planeta, živijo predvsem svojo časovnost in svoje, nam tako nedostopne poti. VRToglavi VRT nas popelje po poteh možnega scenarija prihodnosti našega prenapetega, hrupnega planeta, ki se zrcali v razvoju lokalnih zelenih poti. Se lahko kaj naučimo od rastlin za bolj solidarno prihodnost?

Publika doživlja zvočno delo preko posebej razvitih slušalk, ki kot orodje spekulirajo svet in slušno krajino prihodnosti. Svet postaja prehrupen, prenevaren za naša krhka ušesa, ki se niso uspela prilagoditi agresivnim frekvencam. Za preživetje v zunanjem prostoru bomo potrebovali slušalke, ki bodo utišale, a hkrati izostrile zvočno sliko in nas popeljale v želeno akustično pripoved.

Delo se predvaja na avtorskih AR (augmentirana realnost) slušalkah, ki so plod poglobljenega, inovativnega sodelovanja med umetnikom in razvijalci strojne ter programske opreme. AR slušalke omogočajo sočasno ojačano, binauralno poslušanje okolice in zvočno kompozicijo. Vsebujejo tudi FM sprejemni modul in vhod za EMS senzor.

Pot zvočnega sprehoda povezuje parka l’Orangerie v Strasbourgu in Tivoli v Ljubljani, oba zasnovana v času vladavine Napoleona. Naslovna fotografija je bila posneta v prekinjenem drevoredu, danes ujetim med cesto in železnico. Je del večjega kompleksa drevoredov v parku Tivoli, ki so jih zasnovali Francozi v obdobju Ilirskih provinc. Vokalistka, oblečena v narodno nošo, nosi avtorske AR slušalke in prisluškuje krajini.

Pričevanje udeleženke AR zvočnega sprehoda:

Spekulativna zgodba zvočne pohodne predstave VRToglavi VRT izpostavlja težaven odnos ljudi in rastlin, v katerem se okoriščajo predvsem ljudje. Zgodovinski potek kolonializma in preseljevanje rastlin temeljita na podrejanju in izkoriščanju narave. V luči zavedanja ekološke krize in možnega boljšega scenarija za prihodnosti je nujno spremeniti ta odnos. V želji po približevanju svetu rastlin se VRToglavi VRT dotakne časovne dimenzije. Skozi prizmo potovanj teh dveh, tako različnih časovnosti ljudi in rastlin, ki navidezno ne ponujata možnega srečanja, spekulira razvoj prihodnjega, solidarnega sobivanja ljudi in rastlin. Rastline, najbolj poseljena vrsta tega planeta, živijo predvsem svojo časovnost in svoje, nam tako nedostopne poti. VRToglavi VRT nas popelje po poteh možnega scenarija prihodnosti našega prenapetega, hrupnega planeta, ki se zrcali v razvoju lokalnih zelenih poti. Se lahko kaj naučimo od rastlin za bolj solidarno prihodnost?

Publika doživlja zvočno delo preko posebej razvitih slušalk, ki kot orodje spekulirajo svet in slušno krajino prihodnosti. Svet postaja prehrupen, prenevaren za naša krhka ušesa, ki se niso uspela prilagoditi agresivnim frekvencam. Za preživetje v zunanjem prostoru bomo potrebovali slušalke, ki bodo utišale, a hkrati izostrile zvočno sliko in nas popeljale v želeno akustično pripoved.

Delo se predvaja na avtorskih AR (augmentirana realnost) slušalkah, ki so plod poglobljenega, inovativnega sodelovanja med umetnikom in razvijalci strojne ter programske opreme. AR slušalke omogočajo sočasno ojačano, binauralno poslušanje okolice in zvočno kompozicijo. Vsebujejo tudi FM sprejemni modul in vhod za EMS senzor.

Pot zvočnega sprehoda povezuje parka l’Orangerie v Strasbourgu in Tivoli v Ljubljani, oba zasnovana v času vladavine Napoleona. Naslovna fotografija je bila posneta v prekinjenem drevoredu, danes ujetim med cesto in železnico. Je del večjega kompleksa drevoredov v parku Tivoli, ki so jih zasnovali Francozi v obdobju Ilirskih provinc. Vokalistka, oblečena v narodno nošo, nosi avtorske AR slušalke in prisluškuje krajini.

Pričevanje udeleženke AR zvočnega sprehoda:

Spekulativna zgodba zvočne pohodne predstave VRToglavi VRT izpostavlja težaven odnos ljudi in rastlin, v katerem se okoriščajo predvsem ljudje. Zgodovinski potek kolonializma in preseljevanje rastlin temeljita na podrejanju in izkoriščanju narave. V luči zavedanja ekološke krize in možnega boljšega scenarija za prihodnosti je nujno spremeniti ta odnos. V želji po približevanju svetu rastlin se VRToglavi VRT dotakne časovne dimenzije. Skozi prizmo potovanj teh dveh, tako različnih časovnosti ljudi in rastlin, ki navidezno ne ponujata možnega srečanja, spekulira razvoj prihodnjega, solidarnega sobivanja ljudi in rastlin. Rastline, najbolj poseljena vrsta tega planeta, živijo predvsem svojo časovnost in svoje, nam tako nedostopne poti. VRToglavi VRT nas popelje po poteh možnega scenarija prihodnosti našega prenapetega, hrupnega planeta, ki se zrcali v razvoju lokalnih zelenih poti. Se lahko kaj naučimo od rastlin za bolj solidarno prihodnost?

Publika doživlja zvočno delo preko posebej razvitih slušalk, ki kot orodje spekulirajo svet in slušno krajino prihodnosti. Svet postaja prehrupen, prenevaren za naša krhka ušesa, ki se niso uspela prilagoditi agresivnim frekvencam. Za preživetje v zunanjem prostoru bomo potrebovali slušalke, ki bodo utišale, a hkrati izostrile zvočno sliko in nas popeljale v želeno akustično pripoved.

Delo se predvaja na avtorskih AR (augmentirana realnost) slušalkah, ki so plod poglobljenega, inovativnega sodelovanja med umetnikom in razvijalci strojne ter programske opreme. AR slušalke omogočajo sočasno ojačano, binauralno poslušanje okolice in zvočno kompozicijo. Vsebujejo tudi FM sprejemni modul in vhod za EMS senzor.

Pot zvočnega sprehoda povezuje parka l’Orangerie v Strasbourgu in Tivoli v Ljubljani, oba zasnovana v času vladavine Napoleona. Naslovna fotografija je bila posneta v prekinjenem drevoredu, danes ujetim med cesto in železnico. Je del večjega kompleksa drevoredov v parku Tivoli, ki so jih zasnovali Francozi v obdobju Ilirskih provinc. Vokalistka, oblečena v narodno nošo, nosi avtorske AR slušalke in prisluškuje krajini.

Pričevanje udeleženke AR zvočnega sprehoda:

Spekulativna zgodba zvočne pohodne predstave VRToglavi VRT izpostavlja težaven odnos ljudi in rastlin, v katerem se okoriščajo predvsem ljudje. Zgodovinski potek kolonializma in preseljevanje rastlin temeljita na podrejanju in izkoriščanju narave. V luči zavedanja ekološke krize in možnega boljšega scenarija za prihodnosti je nujno spremeniti ta odnos. V želji po približevanju svetu rastlin se VRToglavi VRT dotakne časovne dimenzije. Skozi prizmo potovanj teh dveh, tako različnih časovnosti ljudi in rastlin, ki navidezno ne ponujata možnega srečanja, spekulira razvoj prihodnjega, solidarnega sobivanja ljudi in rastlin. Rastline, najbolj poseljena vrsta tega planeta, živijo predvsem svojo časovnost in svoje, nam tako nedostopne poti. VRToglavi VRT nas popelje po poteh možnega scenarija prihodnosti našega prenapetega, hrupnega planeta, ki se zrcali v razvoju lokalnih zelenih poti. Se lahko kaj naučimo od rastlin za bolj solidarno prihodnost?

Publika doživlja zvočno delo preko posebej razvitih slušalk, ki kot orodje spekulirajo svet in slušno krajino prihodnosti. Svet postaja prehrupen, prenevaren za naša krhka ušesa, ki se niso uspela prilagoditi agresivnim frekvencam. Za preživetje v zunanjem prostoru bomo potrebovali slušalke, ki bodo utišale, a hkrati izostrile zvočno sliko in nas popeljale v želeno akustično pripoved.

Delo se predvaja na avtorskih AR (augmentirana realnost) slušalkah, ki so plod poglobljenega, inovativnega sodelovanja med umetnikom in razvijalci strojne ter programske opreme. AR slušalke omogočajo sočasno ojačano, binauralno poslušanje okolice in zvočno kompozicijo. Vsebujejo tudi FM sprejemni modul in vhod za EMS senzor.

Pot zvočnega sprehoda povezuje parka l’Orangerie v Strasbourgu in Tivoli v Ljubljani, oba zasnovana v času vladavine Napoleona. Naslovna fotografija je bila posneta v prekinjenem drevoredu, danes ujetim med cesto in železnico. Je del večjega kompleksa drevoredov v parku Tivoli, ki so jih zasnovali Francozi v obdobju Ilirskih provinc. Vokalistka, oblečena v narodno nošo, nosi avtorske AR slušalke in prisluškuje krajini.

Pričevanje udeleženke AR zvočnega sprehoda:

Zvočni sprehod Memodrom je kompost spominov najlepšega mesta na svetu. Sprehaja vas – brez predhodne najave – po spominski spirali, v kateri je mesto ob reki labirint in zvok sprožilec situacij, ki jim je izhodišče pozaba.

Memodrom vzpostavlja vzporedno doživljanje mesta, v katerem javna infrastruktura ni nosilec funkcij v prostoru. Obstaja zgolj kot kulisa za dogajanje v zvočnem prostoru. Namesto potopitvene ustvarjamo izstopitveno izkušnjo. Memodrom malikuje vašo pravico do pozabe.

V manj kot eni uri vas izpostavi zvočnim spominom generacij, ki so Ljubljano doživljale s pomočjo starejših nosilcev zvoka. Z ‘datotečnim’ načinom reprodukcije jih bomo skupaj priklicali v spomin. Od zimzelenih glasbenih hitov, javnih osebnosti, ki so jih ključniki zaobšli, do domnevno najbolj invazivnih prebivalcev mesta.

Želite tudi vi odložiti katerega od svojih spominov? Memodrom čaka na vaš klic.

Ljubljana vse bolj pozablja na podobo mesta, katerega glavna sestavina je kulturna identiteta, ki se odraža tudi v arhitekturi. Pri tem je ključno, da kulturna dediščina, s katero morajo ljudje imeti osebni stik, ostaja živa.

Zeleni atrij mesta je zvočna raziskava zapuščenega prostora sredi mesta, kjer se razrašča zelena krajina. Združuje umetnost in arhitekturo in črpa navdih iz zgodovinske zgradbe, ki so jo po zasnovi Jožeta Plečnika začeli graditi leta 1925. Poigrava se s spomini na preteklost in jih vpleta v sedanji čas. Centralni stadion za Bežigradom je za javnost zaprt že od leta 2008. Namesto da bi prostor namenili javnosti, stadion propada, njegov pomen pa se vse bolj izgublja. Preko zvočnosti in zgodovinjenja želiva tako prebivalcem kot obiskovalcem Ljubljane približati degradirani prostor stadiona, ki ga je razpadajoči čas izkrivil pod različnimi koti. Stadion v svojem tihem propadanju visi v brezčasni praznini in vzbuja ideje o njegovem oživljanju. Odmevi drobcev ruševin, palic, vej in stekla praskajo po teksturi zraka in opominjajo na nekoč aktiven prostor.

Zvočni sprehod deluje kot glasbena intervencija, ki Plečnikovemu stadionu vdihne začasen smisel in ga oživi v njegovem resonančnem jedru. Spodbuja poglobljeno razmišljanje o ohranjanju kulturne dediščine in v ospredje postavi veččutno zaznavanje prostora, s poudarkom na akustičnih karakteristikah Plečnikovega stadiona in njegovega okolja, ki s svojim resonančnim telesom odigra vlogo instrumenta – stadion ne le kot prostor, temveč kot živa zvočna entiteta.

Kako prisluhniti mestu? Kako se zavedati, da je vsakdanji zvok mesta, ki nas objame, takoj ko odpremo okno ali stopimo na cesto, v resnici najdaljša in vse trajajoča glasbena kompozicija? Kako ob poslušanju mesta razumeti umetniško ustvarjanje akustične ekologije in psihogeografije, ki vključuje aktivno zavedanje zvoka okolice? Kako brati in poslušati tovrstna umetniška dela ter vanja participatorno posegati?

Izobraževalni program poteka ob festivalu korenite zvočne hoje TO)pot kot poseben sklop, namenjen izobraževanju mladih na področju slušne senzibilizacije in kritiško-poetične refleksije. Udeleženci in udeleženke bodo s poslušanjem in dokumentiranjem zrcalili festivalsko dogajanje ter razvijali sposobnost reflektiranja in čuječnosti do dogajanja, ki jih obdaja. Kolektivno zvočno delo udeleženk in udeležencev bo predstavljeno na valovih Radia Študent.

V sklopu delavnice bodo predavanja izvedle Irena Pivka, Saška Rakef in Marta Medvešek.

Zvočna dela udeleženk in udeležencev delavnice:

• Lucka Zajc: Dovolj_1
• Filip Jelovšek: Topotornotopot
• Naomi Uma Zorman: mal zadihi
• Tadej Grum: Terapija za ušesa
• Ana Lorger: Pasivistka
• Veronika Rakovec: js pa ti feminist
• Lara Slekovec: Restart

Ste že kdaj bili v gozdu? Predstavljam si, da ste se zdaj rahlo nasmehnili, s kančkom sarkazma. »Seveda,« ste si rekli. »Kakšno vprašanje pa je to?!« Pa ste res bili? Ste bili v pravem gozdu? Takšnem, v katerem za vstop plačaš?

Sprehajanje ni nikoli nekaj nedolžnega. S sprehajanjem spreminjamo pokrajino. Med sprehajanjem se prepustimo strmenju. Sprehajanje je politično dejanje. Ustvarja resničnosti glede na to, kam, s kom in kdaj gremo, glede na vreme, oblačila, misli, občutke, zdravstveno stanje, teren, oblike, rastline, vrsto tal, vlažnost prsti in vse druge elemente, ki se jih lahko spomnite.

V gozdu se izgubim. Vabim vas na sprehod!