AnimotMUZIK: ekološka koncerta s pticami

25.-31. maj 2025

Triglavski narodni park in Arboretum Volčji Potok

Avtorji
ptice,Tea Vidmar,Jure Boršič,Brane Zorman

AnimotMUZIK je čezvrstni zvočni cikel, ki temelji na neposredni medvrstni glasbeni improvizaciji med človekom in drugimi nečloveškimi živalskimi vrstami. Naš odnos do narave je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami, ki jih takšno razmerje moči prinaša.

Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija ter zloraba naravnih okolij pojavita veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov.

Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja interesa naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice, pri čemer se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.

Zvoki, ki jih proizvajajo nečloveške živali, so kompleksni. Medtem ko znanstveno preučevanje največkrat izhaja iz zunanje pozicije, se medvrstna zvočna umetnost osredotoča na vstop v prostor kot enakovreden člen in poskus vzpostavitve dialoga z vsemi prisotnimi. Človek tako postane del zbora ptic in se nanje odziva v skladu in harmoniji, ki upošteva celosten zvočni spekter.

Tovrstno ustvarjanje temelji na vključujočem soustvarjanju človeka in nečloveških živali. Človeško sodelovanje zavestno izraža spoštovanje in enakopravnost, ne stopa v ospredje in daje prostor vsem vpletenim. Skozi ta proces se vzpostavlja unikatno medvrstno sodelovanje, kjer se zvoki različnih življenjskih oblik prepletajo v avtentično glasbeno izkušnjo.

Kot publika se lahko takšnemu glasbenemu raziskovanju v polnosti posvetimo šele, ko razumemo, da narava ni kulisa nastopajočih, temveč prostor simbiotičnega in sočutnega razmerja med človekom in okoljem. Takšno glasbeno izražanje temelji na improvizaciji, v kateri so stiki med nastopajočimi nepredvidljivi, vmesni prostori srečevanja pa polni naključnosti.

AnimotMUZIK je čezvrstni zvočni cikel, ki temelji na neposredni medvrstni glasbeni improvizaciji med človekom in drugimi nečloveškimi živalskimi vrstami. Naš odnos do narave je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami, ki jih takšno razmerje moči prinaša.

Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija ter zloraba naravnih okolij pojavita veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov.

Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja interesa naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice, pri čemer se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.

Zvoki, ki jih proizvajajo nečloveške živali, so kompleksni. Medtem ko znanstveno preučevanje največkrat izhaja iz zunanje pozicije, se medvrstna zvočna umetnost osredotoča na vstop v prostor kot enakovreden člen in poskus vzpostavitve dialoga z vsemi prisotnimi. Človek tako postane del zbora ptic in se nanje odziva v skladu in harmoniji, ki upošteva celosten zvočni spekter.

Tovrstno ustvarjanje temelji na vključujočem soustvarjanju človeka in nečloveških živali. Človeško sodelovanje zavestno izraža spoštovanje in enakopravnost, ne stopa v ospredje in daje prostor vsem vpletenim. Skozi ta proces se vzpostavlja unikatno medvrstno sodelovanje, kjer se zvoki različnih življenjskih oblik prepletajo v avtentično glasbeno izkušnjo.

Kot publika se lahko takšnemu glasbenemu raziskovanju v polnosti posvetimo šele, ko razumemo, da narava ni kulisa nastopajočih, temveč prostor simbiotičnega in sočutnega razmerja med človekom in okoljem. Takšno glasbeno izražanje temelji na improvizaciji, v kateri so stiki med nastopajočimi nepredvidljivi, vmesni prostori srečevanja pa polni naključnosti.

ptice

Velika sinica (Parus major) Razpoznavna pevka slovenskih gozdov, vrtov in parkov. Odlikuje jo prilagodljivost, kompleksno oglašanje in visoka stopnja kognitivne spretnosti.

Plavček (Cyanistes caeruleus) Majhna sinica s prepoznavnim modro-rumenim perjem. Znana po spretnosti pri iskanju hrane in izraziti vokalni raznolikosti.

Kos (Turdus merula) Pevski specialist z izrazito melodičnim in individualiziranim oglašanjem. Ena najpogostejših ptic kulturne krajine v Sloveniji.

Brglez (Sitta europaea) Edina evropska ptica, ki zmore plezati navzdol po deblu. Oglaša se s kovinskimi žvižgi in je pomemben glasbeni element gozdne zvočne krajine.

Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pevec z bogatim vokalnim repertoarjem, znan po melodičnih in improviziranih frazah. Pogosta v listnatih gozdovih in grmiščih.

Vrabec (Passer domesticus) Izrazito socialna vrsta, tesno povezana s človeškimi naselji. Komunicira s kratkimi, ritmičnimi klici v skupinskih interakcijah.

Ščinkavec (Fringilla coelebs) Teritorialen pevec z značilnim, utripajočim napevom. Pogost predstavnik gozdnih in kulturnih habitatov po vsej Sloveniji.

Tea Vidmar

Samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, performerka in pevka. Deluje na področju uličnega in glasbenega gledališča, glasbe in vokalnih performansov ter ustvarja tudi glasbo za pripovedovanja, lutkovno in plesno gledališče.

Jure Boršič

Saksofonist in klarinetist mlajše generacije, delujoč med Ljubljano in Novo Gorico. Aktiven predvsem v prosto-jazzovskih, eksperimentalnih in alternativnih glasbenih praksah.

Brane Zorman

Intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave.

Umetniki: ptice (velike sinice, plavčki, kosi, brglezi, črnoglavke, vrabci, ščinkavci), Tea Vidmar (vokal), Jure Boršič (klarinet, saksofon), Brane Zorman (elektroakustika)

Idejna zasnova izvornega zvočnega cikla: Katarina Radaljac
Ornitološki vodstvi: Alenka Bradač, Aleksander Kozina (DOPPS)
Organizacija: Irena Pivka (Cona), Urška Golob, Franciska Tan
Odnosi z javnostmi, video in fotografija: Matej Tomažin, Anja Marinšek, Franciska Tan
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2025
Partnerji projekta: Arboretum Volčji Potok, Turizem Bohinj

kamera
Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Ivan Hribar, ljubljanski župan

Ivan Hribar, ljubljanski župan

Voden zvočni sprehod po Ljubljani skozi življenje, etično držo in vizionarsko dediščino župana Ivana Hribarja.

Odjek strela

Odjek strela

Umetniško-raziskovalni format, ki skozi vodeno poslušanje odpira vprašanja spomina, arhiviranja in molka v urbanem prostoru.

Ad somnum

Ad somnum

Intimni zvočni sprehod po motivih radijske igre o poporodni depresiji, zgrajen iz dihanja, vode in treh ženskih glasov.

GLASnaPOT

GLASnaPOT

Zvočni sprehod nas z glasnih mestnih ulic postopoma popelje v lastne notranje pokrajine

OBED

OBED

Skupno festivalsko kosilo ter prostor srečevanja, počitka in neformalnega druženja na festivalu TO)pot

Neslišno – slišno, med netopirji

Neslišno – slišno, med netopirji

Bioakustična zvočna skulptura prestavlja ultrazvočne glasove netopirjev v človeško slišno območje in jih oblikuje v prostorsko 360-stopinjsko zvočno projekcijo.

Kri je voda (z okusom)

Kri je voda (z okusom)

Kompozicija za godala in večkanalne posnetke vode raziskuje prostor med tonom in šumom ter intimno zaznavanje vodnih zvočnosti.

no signal

no signal

Kuratorski performans skozi zvok, poezijo in besedilne partiture preizprašuje »no signal« kot možnost za drugačno poslušanje tišine in utišanih.

Etnografija tišin(e)

Etnografija tišin(e)

Predavanje ob etnografskih raziskavah eksodusa, spomina in verovanj obravnava molk kot posledico moči, travme, odpora in kolektivne identitete.

Kultura poslušanja

Kultura poslušanja

Miselni sprehod od fizike in psihoakustike do zvočne ekologije odpira vprašanja hrupa, pravice do tišine in družbene odgovornosti poslušanja.