AnimotMUZIK: ekološka koncerta s pticami
25.－31. maj 2025
Triglavski narodni park in Arboretum Volčji Potok
PRETEKLI DOGODKI
31. maj. 2025
Triglavski narodni park, zbor pri Vorenčkojci31. maj. 2025Triglavski narodni park, zbor pri Vorenčkojci25. maj. 2025Arboretum Volčji Potok, zbor pri Boljkovi galeriji25. maj. 2025Arboretum Volčji Potok, zbor pri Boljkovi galerijiAnimotMUZIK je čezvrstni zvočni cikel, ki temelji na neposredni medvrstni glasbeni improvizaciji med človekom in drugimi nečloveškimi živalskimi vrstami. Naš odnos do narave je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami, ki jih takšno razmerje moči prinaša.
Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija ter zloraba naravnih okolij pojavita veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov.
Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja interesa naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice, pri čemer se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.
Zvoki, ki jih proizvajajo nečloveške živali, so kompleksni. Medtem ko znanstveno preučevanje največkrat izhaja iz zunanje pozicije, se medvrstna zvočna umetnost osredotoča na vstop v prostor kot enakovreden člen in poskus vzpostavitve dialoga z vsemi prisotnimi. Človek tako postane del zbora ptic in se nanje odziva v skladu in harmoniji, ki upošteva celosten zvočni spekter.
Tovrstno ustvarjanje temelji na vključujočem soustvarjanju človeka in nečloveških živali. Človeško sodelovanje zavestno izraža spoštovanje in enakopravnost, ne stopa v ospredje in daje prostor vsem vpletenim. Skozi ta proces se vzpostavlja unikatno medvrstno sodelovanje, kjer se zvoki različnih življenjskih oblik prepletajo v avtentično glasbeno izkušnjo.
Kot publika se lahko takšnemu glasbenemu raziskovanju v polnosti posvetimo šele, ko razumemo, da narava ni kulisa nastopajočih, temveč prostor simbiotičnega in sočutnega razmerja med človekom in okoljem. Takšno glasbeno izražanje temelji na improvizaciji, v kateri so stiki med nastopajočimi nepredvidljivi, vmesni prostori srečevanja pa polni naključnosti.
Matej Tomažin
AnimotMUZIK je čezvrstni zvočni cikel, ki temelji na neposredni medvrstni glasbeni improvizaciji med človekom in drugimi nečloveškimi živalskimi vrstami. Naš odnos do narave je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami, ki jih takšno razmerje moči prinaša.
Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija ter zloraba naravnih okolij pojavita veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov.
Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja interesa naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice, pri čemer se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.
Zvoki, ki jih proizvajajo nečloveške živali, so kompleksni. Medtem ko znanstveno preučevanje največkrat izhaja iz zunanje pozicije, se medvrstna zvočna umetnost osredotoča na vstop v prostor kot enakovreden člen in poskus vzpostavitve dialoga z vsemi prisotnimi. Človek tako postane del zbora ptic in se nanje odziva v skladu in harmoniji, ki upošteva celosten zvočni spekter.
Tovrstno ustvarjanje temelji na vključujočem soustvarjanju človeka in nečloveških živali. Človeško sodelovanje zavestno izraža spoštovanje in enakopravnost, ne stopa v ospredje in daje prostor vsem vpletenim. Skozi ta proces se vzpostavlja unikatno medvrstno sodelovanje, kjer se zvoki različnih življenjskih oblik prepletajo v avtentično glasbeno izkušnjo.
Kot publika se lahko takšnemu glasbenemu raziskovanju v polnosti posvetimo šele, ko razumemo, da narava ni kulisa nastopajočih, temveč prostor simbiotičnega in sočutnega razmerja med človekom in okoljem. Takšno glasbeno izražanje temelji na improvizaciji, v kateri so stiki med nastopajočimi nepredvidljivi, vmesni prostori srečevanja pa polni naključnosti.
Matej Tomažin
Velika sinica (Parus major) Razpoznavna pevka slovenskih gozdov, vrtov in parkov. Odlikuje jo prilagodljivost, kompleksno oglašanje in visoka stopnja kognitivne spretnosti.
Plavček (Cyanistes caeruleus) Majhna sinica s prepoznavnim modro-rumenim perjem. Znana po spretnosti pri iskanju hrane in izraziti vokalni raznolikosti.
Kos (Turdus merula) Pevski specialist z izrazito melodičnim in individualiziranim oglašanjem. Ena najpogostejših ptic kulturne krajine v Sloveniji.
Brglez (Sitta europaea) Edina evropska ptica, ki zmore plezati navzdol po deblu. Oglaša se s kovinskimi žvižgi in je pomemben glasbeni element gozdne zvočne krajine.
Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pevec z bogatim vokalnim repertoarjem, znan po melodičnih in improviziranih frazah. Pogosta v listnatih gozdovih in grmiščih.
Vrabec (Passer domesticus) Izrazito socialna vrsta, tesno povezana s človeškimi naselji. Komunicira s kratkimi, ritmičnimi klici v skupinskih interakcijah.
Ščinkavec (Fringilla coelebs) Teritorialen pevec z značilnim, utripajočim napevom. Pogost predstavnik gozdnih in kulturnih habitatov po vsej Sloveniji.
Samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, performerka in pevka. Deluje na področju uličnega in glasbenega gledališča, glasbe in vokalnih performansov ter ustvarja tudi glasbo za pripovedovanja, lutkovno in plesno gledališče.
Saksofonist in klarinetist mlajše generacije, delujoč med Ljubljano in Novo Gorico. Aktiven predvsem v prosto-jazzovskih, eksperimentalnih in alternativnih glasbenih praksah.
Intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave.
Umetniki: ptice (velike sinice, plavčki, kosi, brglezi, črnoglavke, vrabci, ščinkavci), Tea Vidmar (vokal), Jure Boršič (klarinet, saksofon), Brane Zorman (elektroakustika)
Idejna zasnova izvornega zvočnega cikla: Katarina Radaljac
Ornitološki vodstvi: Alenka Bradač, Aleksander Kozina (DOPPS)
Organizacija: Irena Pivka (Cona), Urška Golob, Franciska Tan
Odnosi z javnostmi, video in fotografija: Matej Tomažin, Anja Marinšek, Franciska Tan
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2025
Partnerji projekta: Arboretum Volčji Potok, Turizem Bohinj
