AnimotMUZIK: ekološki koncertni cikel
3. maj－20. junij 2026
Botanični vrt univerze v Mariboru, Arboretum Volčji Potok, Galerija Božidar Jakac, Triglavski narodni park (Turizem Bohinj)
AKTUALNI DOGODKI
ned, 3. maj., ob 19.00
pet, 22. maj., ob 19.30pet, 29. maj., ob 19.00sob, 30. maj., ob 16.30sob, 20. jun., ob 19.30sob, 20. jun., ob 20.30AnimotMUZIK je ekološki, čezvrstni koncertni cikel, zasnovan kot raziskovalno-umetniška platforma za medvrstno glasbeno improvizacijo med človekom in več-kot-človeškimi živalskimi vrstami. Projekt izhaja iz kritike antropocentričnih produkcijskih in percepcijskih modelov, v katerih je naravno okolje reducirano na ozadje ali vir, ter predlaga premik k relacijskemu razumevanju prostora kot aktivnega zvočnega akterja. V ospredje postavlja etiko poslušanja in odgovornost do večvrstnih ekosistemov, v katerih človeška prisotnost ne nastopa kot dominanten organizator dogodka, temveč kot situirana komponenta širše zvočne konfiguracije.
Koncertni cikel otvorimo v nedeljo, 3. maja 2026, ob Mednarodnem dnevu poslušanja zore in ga zaključimo v soboto, 20. junija, ob Poletni muzejski noči.
Partnerji so: Botanični vrt Univerze v Mariboru, Arboretum Volčji Potok, Galerija Božidar Jakac, Turizem Bohinj.
Teoretski okvir AnimotMUZIK se naslanja na zvočno ekologijo in zoomuzikologijo: prvi pristop obravnava zvočno krajino kot dinamičen sistem odnosov med organizmi, tehnologijami in krajem, drugi pa analizira glasbene in komunikacijske strukture v vokalizacijah nečloveških živali. Zvočna krajina je v tem kontekstu razumljena kot večplastna, časovno spremenljiva kompozicija, v kateri se prepletajo biofonija, geofonija in antropofonija. Namesto estetske idealizacije narave projekt razvija metodologijo pozornega poslušanja, ki omogoča zaznavo mikrodogodkov, ritmičnih vzorcev, frekvenčnih gostot in prostorskih razmerij, ki oblikujejo specifično zvočnost posamezne lokacije.
AnimotMUZIK vzpostavlja koncert kot situacijski dogodek: enkratno, lokacijsko specifično konfiguracijo, ki je ni mogoče ponoviti v identični obliki. Nehierarhična polifonija, ki pri tem nastaja, ni zgolj estetska strategija, temveč tudi model sobivanja: predlog, kako v času antropocena misliti in prakticirati odnose med vrstami prek poslušanja, odzivnosti in zadržanosti. Publika je v takšnem formatu povabljena v aktivno recepcijo, kjer se poslušanje razume kot proces, ki razpira zaznavo naravnega okolja iz “zelene kulise” v soustvarjalni prostor, v katerem se umetniški dogodek dogaja z ekosistemom in ne nad njim.
Matej Tomažin
AnimotMUZIK je ekološki, čezvrstni koncertni cikel, zasnovan kot raziskovalno-umetniška platforma za medvrstno glasbeno improvizacijo med človekom in več-kot-človeškimi živalskimi vrstami. Projekt izhaja iz kritike antropocentričnih produkcijskih in percepcijskih modelov, v katerih je naravno okolje reducirano na ozadje ali vir, ter predlaga premik k relacijskemu razumevanju prostora kot aktivnega zvočnega akterja. V ospredje postavlja etiko poslušanja in odgovornost do večvrstnih ekosistemov, v katerih človeška prisotnost ne nastopa kot dominanten organizator dogodka, temveč kot situirana komponenta širše zvočne konfiguracije.
Koncertni cikel otvorimo v nedeljo, 3. maja 2026, ob Mednarodnem dnevu poslušanja zore in ga zaključimo v soboto, 20. junija, ob Poletni muzejski noči.
Partnerji so: Botanični vrt Univerze v Mariboru, Arboretum Volčji Potok, Galerija Božidar Jakac, Turizem Bohinj.
Teoretski okvir AnimotMUZIK se naslanja na zvočno ekologijo in zoomuzikologijo: prvi pristop obravnava zvočno krajino kot dinamičen sistem odnosov med organizmi, tehnologijami in krajem, drugi pa analizira glasbene in komunikacijske strukture v vokalizacijah nečloveških živali. Zvočna krajina je v tem kontekstu razumljena kot večplastna, časovno spremenljiva kompozicija, v kateri se prepletajo biofonija, geofonija in antropofonija. Namesto estetske idealizacije narave projekt razvija metodologijo pozornega poslušanja, ki omogoča zaznavo mikrodogodkov, ritmičnih vzorcev, frekvenčnih gostot in prostorskih razmerij, ki oblikujejo specifično zvočnost posamezne lokacije.
AnimotMUZIK vzpostavlja koncert kot situacijski dogodek: enkratno, lokacijsko specifično konfiguracijo, ki je ni mogoče ponoviti v identični obliki. Nehierarhična polifonija, ki pri tem nastaja, ni zgolj estetska strategija, temveč tudi model sobivanja: predlog, kako v času antropocena misliti in prakticirati odnose med vrstami prek poslušanja, odzivnosti in zadržanosti. Publika je v takšnem formatu povabljena v aktivno recepcijo, kjer se poslušanje razume kot proces, ki razpira zaznavo naravnega okolja iz “zelene kulise” v soustvarjalni prostor, v katerem se umetniški dogodek dogaja z ekosistemom in ne nad njim.
nedelja, 3. maj 2026, Botanični vrt Univerze v Mariboru
ptice, Jure Boršič, Kristijan Krajnčan, Allja Petric, Tea Vidmar, Brane Zorman
Monika Podgorelec: uvoden ornitoliški sprehod
Ekološki koncert bo ob Mednarodnem dnevu poslušanja zore prvič v Botaničnem vrtu Univerze Maribor.
petek, 22. maj 2026, Arboretum Volčji Potok
ptice, Jure Boršič, Vita Kobal, Kristijan Krajnčan, Allja Petric, Tea Vidmar, Brane Zorman
Alenka Bradač: uvoden ornitoliški sprehod
Koncert, ki v Arboretumu poteka že tretje leto zapored, bo letos zazvenel v razširjeni izvedbi šestih umetnikov in mnogih več-kot-človeških ustvarjalcev.
petek, 29. maj in sobota, 30. maj 2026, Turizem Bohinj
ptice, Tea Vidmar, Alja Petric, Kristijan Krajnčan, Brane Zorman
DOPPS: uvoden ornitološki sprehod
Lucija Gartner: Spoznavanje življenja goveda in njihove komunikacije, uvodno predavanje
V okviru Mednarodnega festivala alpskega cvetja in sodelovanju s Turizem Bohinj, bo cikel AnimotMUZIK zaživel v dveh izvedbah. Ekološki koncert s pticami (Aves), ki bo 29. maja je namenjen soustvarjanju in oblikovanju glasbe s pticami. V dogodku ekološki koncert z govedom (Bos taurus), 30. maja, pa bo prvič v koncertno izkušnjo povabljeno tudi alpsko govedo.
sobota, 20. junij 2026, Galerija Božidar Jakac, Park skulptur
ptice, Jure Boršič, Vita Kobal, Allja Petric, Tea Vidmar, Brane Zorman
Katarina Radaljac Jazbec: Medvrstna zvočna komunikacija, uvodno predavanje
Ob Poletni muzejski noči bodo povabljeni glasbeniki prvič zazveneli s krajinami Parka skulptur in pticami ob Galeriji Božidar Jakac.
Brglez (Sitta europaea) Edina evropska ptica, ki zmore plezati navzdol po drevesnem deblu z glavo naprej. Njegovo oglašanje sestavljajo kovinski žvižgi, ki tvorijo pomemben element gozdne zvočne krajine.
Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pevka z bogatim vokalnim repertoarjem, znana po melodičnih in improviziranih frazah. Pogosta je v listnatih gozdovih in grmiščih.
Grivar (Columba palumbus) Največji evropski golob, pogost v gozdovih, parkih in kulturni krajini. Njegovo globoko, ponavljajoče se gruljenje je prepoznaven zvočni element podeželskega in mestnega prostora.
Kos (Turdus merula) Vokalni specialist z izrazito melodičnim in individualiziranim petjem. Ena najpogostejših ptic kulturne krajine v Sloveniji.
Plavček (Cyanistes caeruleus) Majhna sinica s prepoznavnim modro-rumenim perjem. Znana je po spretnosti pri iskanju hrane in izjemni vokalni raznolikosti.
Siva vrana (Corvus cornix) Inteligentna in zelo prilagodljiva vrsta, pogosto prisotna v naseljih in kulturni krajini. Njeni raskavi, odločni klici so prepoznaven del urbanega zvočnega okolja.
Ščinkavec (Fringilla coelebs) Teritorialen pevec z značilnim, utripajočim napevom. Pogost prebivalec gozdov in urejene krajine po vsej Sloveniji.
Šoja (Garrulus glandarius) Barvita predstavnica družine vran z zelo raznolikim oglašanjem in ostrimi opozorilnimi klici. Ima tudi pomembno ekološko vlogo pri raznašanju želodov in podpiranju naravne obnove gozdov.
Taščica (Erithacus rubecula) Prepoznavna majhna pevka z živo oranžnordečim oprsjem, pogosta v gozdovih, parkih in vrtovih. Znana je po nežnem, vendar izrazitem petju in izrazitem teritorialnem vedenju.
Velika sinica (Parus major) Razpoznavna pevka slovenskih gozdov, vrtov in parkov. Odlikujejo jo prilagodljivost, kompleksno oglašanje in visoka stopnja kognitivne spretnosti.
Vrabec (Passer domesticus) Izrazito socialna vrsta, tesno povezana s človeškimi naselji. Komunicira s kratkimi, ritmičnimi klici med skupinskimi interakcijami.
Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) Majhna in zelo pogosta pevka odprtih gozdov in grmišč. Prepoznaven je po ritmičnem, ponavljajočem se petju, ki je značilen zvok pomladi ob številnih gozdnih robovih.
Zelena žolna (Picus viridis) Prepoznavna zelena žolna, ki veliko časa preživi na tleh pri iskanju mravelj. Njeno glasno, smehu podobno oglašanje je eden najbolj prepoznavnih zvokov spomladanskega gozda.
Velik rastlinojedi pašni sesalec odprtih travišč in pašnih krajin. Njegova mirna prisotnost, enakomerno gibanje in globoko zveneče oglašanje so značilne prvine številnih podeželskih okolij.
Samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, performerka in pevka. Deluje na področju uličnega in glasbenega gledališča, glasbe in vokalnih performansov ter ustvarja tudi glasbo za pripovedovanja, lutkovno in plesno gledališče.
Saksofonist in klarinetist mlajše generacije, delujoč med Ljubljano in Novo Gorico. Aktiven predvsem v prosto-jazzovskih, eksperimentalnih in alternativnih glasbenih praksah.
Violončelist, bobnar in skladatelj, prejemnik številnih nagrad. Ustvarja glasbo za filmske, gledališke in plesne projekte. Sodeloval je pri 52 albumih, koncertiral v več kot 25 državah.
Slovenska glasbenica, ki deluje predvsem v duu z galsbenikom Ivom Švigljem. V svojem ustvarjanju združuje tradicijo in sodobnost, klasiko in jazz. Njena glasba odraža notranji svet, poln čustev, raziskovanja in ustvarjalne svobode.
Pevka, vokalna pedagoginja in zvočna umetnica, ki deluje na področju sodobne, improvizirane in medžanrske glasbe. Njeno ustvarjanje vključuje samostojne projekte, avtorsko glasbo ter sodelovanja v različnih glasbenih, zvočnih, performativnih in interdisciplinarnih produkcijah.
Intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave.
Umetniki: ptice (velike sinice, plavčki, kosi, brglezi, črnoglavke, vrabci, ščinkavci), Tea Vidmar (vokal), Jure Boršič (klarinet, saksofon), Kristijan Krajnčan (čelo), Vita Kobal (violina), Allja Petric (instrumenti/vokal), Brane Zorman (elektroakustika)
Idejna zasnova izvornega zvočnega cikla: Katarina Radaljac Jazbec
Dogodek za razvoj občinstva: Alenka Bradač, Katarina Radaljac Jazbec, Monika Podgorelec, Lucija Gartner
Partnerji letošnjega cikla: Botanični vrt Univerze v Mariboru, Arboretum Volčji potok, Galerija Božidar Jakac, Turizem Bohinj, DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) in Prirodoslovni muzej Slovenije.
Matej Tomažin