AnimotMUZIK: ekološki koncerti s pticami
3. maj－20. junij 2026
Botanični vrt Maribor, Arboretum Volčji Potok, Galerija Božidar Jakac, Triglavski narodni park
AKTUALNI DOGODKI
ned, 3. maj., ob 19.00
Botanični vrt Maribor, zbor pri vhodupet, 22. maj., ob 19.30Arboretum Volčji Potok, zbor pri Boljkovi galerijipet, 29. maj., ob 19.30Triglavski narodni parksob, 30. maj., ob 19.30Triglavski narodni parksob, 20. jun., ob 20.00Galerija Božidar Jakacsob, 20. jun., ob 20.30Galerija Božidar Jakac, zbor pri vhodu v parkAnimotMUZIK je čezvrstni zvočni cikel, zasnovan kot raziskovalno-umetniška platforma za neposredno medvrstno glasbeno improvizacijo med človekom in nečloveškimi živalskimi vrstami. Projekt izhaja iz kritike antropocentričnih produkcijskih in percepcijskih modelov, v katerih je naravno okolje reducirano na ozadje ali vir, ter predlaga premik k relacijskemu razumevanju prostora kot aktivnega zvočnega akterja. V ospredje postavlja etiko poslušanja in odgovornost do večvrstnih ekosistemov, v katerih človeška prisotnost ne nastopa kot dominanten organizator dogodka, temveč kot situirana komponenta širše zvočne konfiguracije.
Teoretski okvir AnimotMUZIK se naslanja na zvočno ekologijo in zoomuzikologijo: prvi pristop obravnava zvočno krajino kot dinamičen sistem odnosov med organizmi, tehnologijami in krajem, drugi pa analizira glasbene in komunikacijske strukture v vokalizacijah nečloveških živali. Zvočna krajina je v tem kontekstu razumljena kot večplastna, časovno spremenljiva kompozicija, v kateri se prepletajo biofonija, geofonija in antropofonija. Namesto estetske idealizacije narave projekt razvija metodologijo pozornega poslušanja, ki omogoča zaznavo mikro-dogodkov, ritmičnih vzorcev, frekvenčnih gostot in prostorskih razmerij, ki oblikujejo specifično zvočnost posamezne lokacije.
AnimotMUZIK vzpostavlja koncert kot situacijski dogodek: enkratno, lokacijsko specifično konfiguracijo, ki je ni mogoče ponoviti v identični obliki. Nehierarhična polifonija, ki pri tem nastaja, ni zgolj estetska strategija, temveč tudi model sobivanja: predlog, kako v času antropocena misliti in prakticirati odnose med vrstami prek poslušanja, odzivnosti in zadržanosti. Publika je v takšnem formatu povabljena v aktivno recepcijo, kjer se poslušanje razume kot proces, ki razpira zaznavo naravnega okolja iz “kulise” v soustvarjalni prostor, v katerem se umetniški dogodek dogaja z ekosistemom in ne nad njim.
Matej Tomažin
AnimotMUZIK je čezvrstni zvočni cikel, zasnovan kot raziskovalno-umetniška platforma za neposredno medvrstno glasbeno improvizacijo med človekom in nečloveškimi živalskimi vrstami. Projekt izhaja iz kritike antropocentričnih produkcijskih in percepcijskih modelov, v katerih je naravno okolje reducirano na ozadje ali vir, ter predlaga premik k relacijskemu razumevanju prostora kot aktivnega zvočnega akterja. V ospredje postavlja etiko poslušanja in odgovornost do večvrstnih ekosistemov, v katerih človeška prisotnost ne nastopa kot dominanten organizator dogodka, temveč kot situirana komponenta širše zvočne konfiguracije.
Teoretski okvir AnimotMUZIK se naslanja na zvočno ekologijo in zoomuzikologijo: prvi pristop obravnava zvočno krajino kot dinamičen sistem odnosov med organizmi, tehnologijami in krajem, drugi pa analizira glasbene in komunikacijske strukture v vokalizacijah nečloveških živali. Zvočna krajina je v tem kontekstu razumljena kot večplastna, časovno spremenljiva kompozicija, v kateri se prepletajo biofonija, geofonija in antropofonija. Namesto estetske idealizacije narave projekt razvija metodologijo pozornega poslušanja, ki omogoča zaznavo mikro-dogodkov, ritmičnih vzorcev, frekvenčnih gostot in prostorskih razmerij, ki oblikujejo specifično zvočnost posamezne lokacije.
AnimotMUZIK vzpostavlja koncert kot situacijski dogodek: enkratno, lokacijsko specifično konfiguracijo, ki je ni mogoče ponoviti v identični obliki. Nehierarhična polifonija, ki pri tem nastaja, ni zgolj estetska strategija, temveč tudi model sobivanja: predlog, kako v času antropocena misliti in prakticirati odnose med vrstami prek poslušanja, odzivnosti in zadržanosti. Publika je v takšnem formatu povabljena v aktivno recepcijo, kjer se poslušanje razume kot proces, ki razpira zaznavo naravnega okolja iz “kulise” v soustvarjalni prostor, v katerem se umetniški dogodek dogaja z ekosistemom in ne nad njim.
Matej Tomažin
Velika sinica (Parus major) Razpoznavna pevka slovenskih gozdov, vrtov in parkov. Odlikuje jo prilagodljivost, kompleksno oglašanje in visoka stopnja kognitivne spretnosti.
Plavček (Cyanistes caeruleus) Majhna sinica s prepoznavnim modro-rumenim perjem. Znana po spretnosti pri iskanju hrane in izraziti vokalni raznolikosti.
Kos (Turdus merula) Pevski specialist z izrazito melodičnim in individualiziranim oglašanjem. Ena najpogostejših ptic kulturne krajine v Sloveniji.
Brglez (Sitta europaea) Edina evropska ptica, ki zmore plezati navzdol po deblu. Oglaša se s kovinskimi žvižgi in je pomemben glasbeni element gozdne zvočne krajine.
Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pevec z bogatim vokalnim repertoarjem, znan po melodičnih in improviziranih frazah. Pogosta v listnatih gozdovih in grmiščih.
Vrabec (Passer domesticus) Izrazito socialna vrsta, tesno povezana s človeškimi naselji. Komunicira s kratkimi, ritmičnimi klici v skupinskih interakcijah.
Ščinkavec (Fringilla coelebs) Teritorialen pevec z značilnim, utripajočim napevom. Pogost predstavnik gozdnih in kulturnih habitatov po vsej Sloveniji.
Samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, performerka in pevka. Deluje na področju uličnega in glasbenega gledališča, glasbe in vokalnih performansov ter ustvarja tudi glasbo za pripovedovanja, lutkovno in plesno gledališče.
Saksofonist in klarinetist mlajše generacije, delujoč med Ljubljano in Novo Gorico. Aktiven predvsem v prosto-jazzovskih, eksperimentalnih in alternativnih glasbenih praksah.
Violončelist, bobnar in skladatelj, prejemnik številnih nagrad. Ustvarja glasbo za filmske, gledališke in plesne projekte. Sodeloval je pri 52 albumih, koncertiral v več kot 25 državah.
Slovenska glasbenica, ki deluje predvsem v duu z galsbenikom Ivom Švigljem. V svojem ustvarjanju združuje tradicijo in sodobnost, klasiko in jazz. Njena glasba odraža notranji svet, poln čustev, raziskovanja in ustvarjalne svobode.
Pevka, pedagoginja in raziskovalka, ki se posveča glasbeni umetnosti, vodenju individualnih in skupinskih zvokovno-vokalnih delavnic ter terapevtskemu delu z zvokom. Navdih išče v zvočnih krajinah narave in urbanega okolja.
Intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave.
Umetniki: ptice (velike sinice, plavčki, kosi, brglezi, črnoglavke, vrabci, ščinkavci), Tea Vidmar (vokal), Jure Boršič (klarinet, saksofon), Kristijan Krajnčan (čelo), Vita Kobal (violina), Allja Petric (instrumenti/vokal), Brane Zorman (elektroakustika)
Idejna zasnova izvornega zvočnega cikla: Katarina Radaljac
Ornitološko vodstvo/predavanje: Alenka Bradač, Katarina Radaljac
Organizacija: Alja Petric, Irena Pivka
Odnosi z javnostmi, video in fotografija: Matej Tomažin
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2026
Partnerji letošnjega cikla: Botanični vrt Maribor, Arboretum Volčji potok, Galerija Božidar Jakac, Turizem Bohinj, DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije)
