AnimotMUZIK: medvrstni zvočni dogodki
5.－12. maj 2024
Krater, Arboretum Volčji Potok, Boljkova galerija, MGLC Plečnikov avditorij, park Tivoli in Loški muzej Škofja Loka
PRETEKLI DOGODKI
29. sep. 2024
MGLC Plečnikov avditorij, park Tivoli12. maj. 2024Loški muzej Škofja Loka12. maj. 2024Loški muzej Škofja Loka12. maj. 2024Loški muzej Škofja Loka12. maj. 2024MGLC Plečnikov avditorij, park Tivoli11. maj. 2024Arboretum Volčji Potok, Boljkova galerija11. maj. 2024Arboretum Volčji Potok, Boljkova galerija5. maj. 2024KraterAnimotMUZIK je čezvrstni zvočni cikel, ki temelji na neposredni medvrstni glasbeni improvizaciji med človekom in drugimi nečloveškimi živalskimi vrstami. Izhaja iz razmisleka o našem odnosu do narave, ki je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami takšnega razmerja moči.
Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija in zloraba naravnih okolij pojavita veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov.
Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice, pri čemer se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.
Zvoki, ki jih proizvajajo nečloveške živali, so kompleksni. Medtem ko znanstveno preučevanje pogosto izhaja iz zunanje pozicije, se medvrstna zvočna umetnost osredotoča na vstop v prostor kot enakovreden člen. Človek tako postane del zbora ptic in se nanje odziva v skladu in harmoniji, ki upošteva celosten zvočni spekter.
Tovrstno ustvarjanje temelji na vključujočem soustvarjanju človeka in nečloveških živali. Človeško sodelovanje zavestno izraža spoštovanje in enakopravnost, ne stopa v ospredje in daje prostor vsem vpletenim. Skozi ta proces se vzpostavlja unikatno medvrstno sodelovanje, kjer se zvoki različnih življenjskih oblik prepletajo v avtentično glasbeno izkušnjo.
Kot publika se lahko takšnemu glasbenemu raziskovanju v polnosti posvetimo šele, ko razumemo, da narava ni kulisa nastopajočih, temveč prostor simbiotičnega in sočutnega razmerja med človekom in okoljem. Ne kot enkraten pojav, temveč kot odraz stalne prisotnosti sobivanja. Takšno glasbeno izražanje temelji na improvizaciji, v kateri so stiki med nastopajočimi nepredvidljivi, vmesni prostori srečevanja pa polni naključnosti.
Matej Tomažin
AnimotMUZIK je čezvrstni zvočni cikel, ki temelji na neposredni medvrstni glasbeni improvizaciji med človekom in drugimi nečloveškimi živalskimi vrstami. Izhaja iz razmisleka o našem odnosu do narave, ki je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami takšnega razmerja moči.
Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija in zloraba naravnih okolij pojavita veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov.
Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice, pri čemer se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.
Zvoki, ki jih proizvajajo nečloveške živali, so kompleksni. Medtem ko znanstveno preučevanje pogosto izhaja iz zunanje pozicije, se medvrstna zvočna umetnost osredotoča na vstop v prostor kot enakovreden člen. Človek tako postane del zbora ptic in se nanje odziva v skladu in harmoniji, ki upošteva celosten zvočni spekter.
Tovrstno ustvarjanje temelji na vključujočem soustvarjanju človeka in nečloveških živali. Človeško sodelovanje zavestno izraža spoštovanje in enakopravnost, ne stopa v ospredje in daje prostor vsem vpletenim. Skozi ta proces se vzpostavlja unikatno medvrstno sodelovanje, kjer se zvoki različnih življenjskih oblik prepletajo v avtentično glasbeno izkušnjo.
Kot publika se lahko takšnemu glasbenemu raziskovanju v polnosti posvetimo šele, ko razumemo, da narava ni kulisa nastopajočih, temveč prostor simbiotičnega in sočutnega razmerja med človekom in okoljem. Ne kot enkraten pojav, temveč kot odraz stalne prisotnosti sobivanja. Takšno glasbeno izražanje temelji na improvizaciji, v kateri so stiki med nastopajočimi nepredvidljivi, vmesni prostori srečevanja pa polni naključnosti.
Matej Tomažin
Velika sinica (Parus major) Razpoznavna pevka slovenskih gozdov, vrtov in parkov. Odlikuje jo prilagodljivost, kompleksno oglašanje in visoka stopnja kognitivne spretnosti.
Plavček (Cyanistes caeruleus) Majhna sinica s prepoznavnim modro-rumenim perjem. Znana po spretnosti pri iskanju hrane in izraziti vokalni raznolikosti.
Kos (Turdus merula) Pevski specialist z izrazito melodičnim in individualiziranim oglašanjem. Ena najpogostejših ptic kulturne krajine v Sloveniji.
Brglez (Sitta europaea) Edina evropska ptica, ki zmore plezati navzdol po deblu. Oglaša se s kovinskimi žvižgi in je pomemben glasbeni element gozdne zvočne krajine.
Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pevec z bogatim vokalnim repertoarjem, znan po melodičnih in improviziranih frazah. Pogosta v listnatih gozdovih in grmiščih.
Vrabec (Passer domesticus) Izrazito socialna vrsta, tesno povezana s človeškimi naselji. Komunicira s kratkimi, ritmičnimi klici v skupinskih interakcijah.
Ščinkavec (Fringilla coelebs) Teritorialen pevec z značilnim, utripajočim napevom. Pogost predstavnik gozdnih in kulturnih habitatov po vsej Sloveniji.
Portugalski klasično izobražen harfist, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki živi v Ljubljani. Ob mednarodnem udejstvovanju deluje tudi v Sloveniji. Ustvarja sodobno in improvizirano glasbo ter se poigrava s kalajdoskopom etno, noise, pop, retro, rock, ambient in elektronske glasbe.
Samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, performerka in pevka. Deluje na področju uličnega in glasbenega gledališča, glasbe in vokalnih performansov ter ustvarja tudi glasbo za pripovedovanja, lutkovno in plesno gledališče.
Samouk in raziskovalec zvočnega obrobja, brez žanrskih omejitev, zaljubljen v glasbo že od otroštva.
Saksofonist in klarinetist mlajše generacije, delujoč med Ljubljano in Novo Gorico. Aktiven predvsem v prosto-jazzovskih, eksperimentalnih in alternativnih glasbenih praksah.
Pevka, pedagoginja in raziskovalka, ki se posveča glasbeni umetnosti, vodenju individualnih in skupinskih zvokovno-vokalnih delavnic ter terapevtskemu delu z zvokom. Navdih išče v zvočnih krajinah narave in urbanega okolja.
Vizualna umetnica, performerka, pesnica in akademska raziskovalka performansnega založništva, v katerem se založništvo odvija na odru in ne na strani. Njena interdisciplinarna praksa združuje vizualne in uprizoritvene umetnosti.
Magistra muzikologije, ki svoje raziskovanje posveča glasbi nečloveških živali in medvrstnim interakcijam. Povezuje zoomuzikologijo, aplikativno etnomuzikologijo, medvrstno umetnost in etiko živali.
Umetniki: ptice (velike sinice, plavčki, kosi, brglezi, črnoglavke, vrabci, ščinkavci), Eduardo Raon, Tea Vidmar, Žiga Jenko, Jure Boršič, a l l j a [Alja Petric]
Izbor umetnikov: Brane Zorman
Idejna zasnova izvornega zvočnega cikla: Katarina Radaljac
Partnerji projekta: MGLC, Krater, Loški muzej Škofja Loka, Arboretum Volčji Potok
Organizacija: Irena Pivka, Urška Savič
Odnosi z javnostmi, video in fotografija: Matej Tomažin
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2024
Zahvala Gledališču Ane Monro za ponujen prostor za vaje za pripravo projekta.
