Slovenska recepcija Johna Cagea – pomenljiva tišina
AKTUALNI DOGODKI
Prispevek bo obravnaval recepcijo Johna Cagea v Sloveniji v okviru povojnega kulturno-političnega konteksta, ki ga zaznamujejo »točka nič«, prekinitev s tradicijo in socialistična ideologija. Slovenska glasbena kultura kot periferna srednjeevropska kultura je dolgo ostala institucionalno precej konservativna. Ključni premik je nastopil v šestdesetih letih z mlajšo generacijo skladateljev (Pro musica viva), ki so se prek festivala Varšavska jesen seznanili z avantgardnimi tokovi in vstopili v modernizem.
Kljub odprtosti do eksperimenta pa je bil odnos do Cagea izrazito ambivalenten. Vodilni skladatelji, kot so Primož Ramovš, Ivo Petrić in drugi, so njegovo glasbo pogosto razumeli kot kaotično, nesmiselno ali celo kot zanikanje glasbe same, čeprav so hkrati sprejeli nekatere njegove inovacije, zlasti na ravni zvočnosti in izvajalskih tehnik. Slovenski modernizem se je tako oblikoval med dvema skrajnostma: zavračanjem pretirano racionalnega serializma in nezaupanjem do Cageeve »iracionalnosti«, pri čemer je ostajal močno vezan na idejo tradicije.
Cageeve ideje so zato večji odmev dosegle zunaj institucionalne glasbe, predvsem v intermedijskih umetnostih, happeningu in eksperimentalnem gledališču (npr. skupina OHO). Posamezniki, kot sta Janko Jezovšek in Vinko Globokar, so njegove koncepte poglobljeno razvijali, vendar so večinoma delovali izven osrednjega slovenskega prostora. V sedemdesetih letih so se vplivi nadaljevali v eksperimentalnih kolektivih (NOMENKLATURA, OM produkcija, SAETA), kjer se uveljavijo improvizacija, nedoločenost, vključevanje občinstva in preplet umetniških medijev. Kljub tem premikom je Cage v Sloveniji ostal predvsem referenca alternativnih in interdisciplinarnih praks ter ni prodrl v jedro institucionalne glasbene kulture.
Rob Bogaerts
Prispevek bo obravnaval recepcijo Johna Cagea v Sloveniji v okviru povojnega kulturno-političnega konteksta, ki ga zaznamujejo »točka nič«, prekinitev s tradicijo in socialistična ideologija. Slovenska glasbena kultura kot periferna srednjeevropska kultura je dolgo ostala institucionalno precej konservativna. Ključni premik je nastopil v šestdesetih letih z mlajšo generacijo skladateljev (Pro musica viva), ki so se prek festivala Varšavska jesen seznanili z avantgardnimi tokovi in vstopili v modernizem.
Kljub odprtosti do eksperimenta pa je bil odnos do Cagea izrazito ambivalenten. Vodilni skladatelji, kot so Primož Ramovš, Ivo Petrić in drugi, so njegovo glasbo pogosto razumeli kot kaotično, nesmiselno ali celo kot zanikanje glasbe same, čeprav so hkrati sprejeli nekatere njegove inovacije, zlasti na ravni zvočnosti in izvajalskih tehnik. Slovenski modernizem se je tako oblikoval med dvema skrajnostma: zavračanjem pretirano racionalnega serializma in nezaupanjem do Cageeve »iracionalnosti«, pri čemer je ostajal močno vezan na idejo tradicije.
Cageeve ideje so zato večji odmev dosegle zunaj institucionalne glasbe, predvsem v intermedijskih umetnostih, happeningu in eksperimentalnem gledališču (npr. skupina OHO). Posamezniki, kot sta Janko Jezovšek in Vinko Globokar, so njegove koncepte poglobljeno razvijali, vendar so večinoma delovali izven osrednjega slovenskega prostora. V sedemdesetih letih so se vplivi nadaljevali v eksperimentalnih kolektivih (NOMENKLATURA, OM produkcija, SAETA), kjer se uveljavijo improvizacija, nedoločenost, vključevanje občinstva in preplet umetniških medijev. Kljub tem premikom je Cage v Sloveniji ostal predvsem referenca alternativnih in interdisciplinarnih praks ter ni prodrl v jedro institucionalne glasbene kulture.
Muzikolog in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer deluje od leta 2000. Študiral je primerjalno književnost, germanistiko in muzikologijo ter prejel fakultetno študentsko Prešernovo nagrado. Predaval je tudi v Mariboru in Gradcu ter bil predstojnik Oddelka za muzikologijo. Objavlja strokovne in publicistične prispevke, je glasbeni kritik časnika Dnevnik in sodeluje z Radiem Slovenija. Dejaven je kot raziskovalec, dramaturg, skladatelj in organizator glasbenega življenja ter avtor več monografij.
DOSTOPNOST
Jezik izvedbe: slovenščina
