Bálint János Kiss

Onomatopeja in postindustrijska zvočna krajina

Predavanje

Številni zvoki moderne zvočne krajine so za zgodovino nekaj novega in kot taki tudi za človeško uho. Antropofonija se je močno razširila zaradi elektromehanske in digitalne tehnologije (npr. motoriziranega prometa, sistemov izmeničnega toka). Kljub temu jeziki ohranjajo sposobnost tvorjenja besed, ki se nanašajo na nove zvoke iz okolja, npr. z onomatopejami, kot so piskanje, brnenje, drdranje itn.

Da bi raziskal, kako se je posnemanje zvokov razvijalo s spreminjanjem zvočne krajine, je avtor preučil šest urbanih zvočnih virov (sireno, avtomobil, ventilator itd.) in v finskem jezikovnem korpusu KORP v9 identificiral dvanajst onomatopejskih glagolov, razširjenih med govorci za posnemanje glasov, ki jih omenjeni viri oddajajo. Glagole je nato analiziral z vidika etimologije in v kontekstu rabe, da bi osvetlil jezikovne prilagoditve.

Študija je pokazala, da jezik na splošno raje reciklira že obstoječe glagole s pomenskimi premiki, ki temeljijo na metaforični razširitvi in ali zvočno-čustvenih podobnostih, kot pa da bi ustvarjal nove.

Številni zvoki moderne zvočne krajine so za zgodovino nekaj novega in kot taki tudi za človeško uho. Antropofonija se je močno razširila zaradi elektromehanske in digitalne tehnologije (npr. motoriziranega prometa, sistemov izmeničnega toka). Kljub temu jeziki ohranjajo sposobnost tvorjenja besed, ki se nanašajo na nove zvoke iz okolja, npr. z onomatopejami, kot so piskanje, brnenje, drdranje itn.

Da bi raziskal, kako se je posnemanje zvokov razvijalo s spreminjanjem zvočne krajine, je avtor preučil šest urbanih zvočnih virov (sireno, avtomobil, ventilator itd.) in v finskem jezikovnem korpusu KORP v9 identificiral dvanajst onomatopejskih glagolov, razširjenih med govorci za posnemanje glasov, ki jih omenjeni viri oddajajo. Glagole je nato analiziral z vidika etimologije in v kontekstu rabe, da bi osvetlil jezikovne prilagoditve.

Študija je pokazala, da jezik na splošno raje reciklira že obstoječe glagole s pomenskimi premiki, ki temeljijo na metaforični razširitvi in ali zvočno-čustvenih podobnostih, kot pa da bi ustvarjal nove.

Bálint János Kiss

Doktorski študent na Moholy-Nagy Univerzi umetnosti in oblikovanja v Budimpešti. Jedro njegovega raziskovanja in ustvarjanja predstavlja urbana zvočna krajina, izvorno ozadje njegovega dela pa je humanistika.

Avtor: Bálint János Kiss
Fotografija: Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Predavanje o času kot dramaturškem orodju za oblikovanje prostorov zaznavanja, odnosnosti in uglaševanja.

(De)kolonialnost čutenja

Kolonialnost zaznavanja oblikuje svet, umetniške prakse pa jo razgrajujejo skozi dekolonialno izkušnjo.

Ko neizrekljivo pride na dan …

Temne zvočne krajine razkrivajo spregledane urbane odnose, izključevanja in ekopolitične napetosti.

Vreščeči zrak

Performativno predavanje, ki skozi zvočno izkušnjo škržatov raziskuje razmerja med krajem, zaznavanjem, spominom in podnebjem.

Hoditi-s solinami

Solinarstvo razkriva sobivanje človeka in elementov skozi hojo, poslušanje in kristalizacijo soli.

Onkraj slišnega

Performativno predavanje o vibracijski krajini, ekotremologiji in načinih zaznavanja zvoka onkraj slišnega.

H2O Interface

Voda kot aktivna udeleženka razkriva prepletene odnose med človeškimi in nečloveškimi svetovi.

Vstop v medij terena

Zapuščeni teren razkriva habitat onkraj človeških meril, skozi poslušanje in hojo brez intence.