Pred več kot pol stoletja, maja in junija 1968, so Francijo pretresli siloviti državljanski nemiri. Francozi so se, predvsem po zaslugi situacionistov, uprli družbenemu nadzoru elit in centrov moči, nad katerimi državljani niso imeli nikakršnega nadzora. Javnemu prostoru je bila vsiljena logika spektakla, ki uporabnikom narekuje, kje naj jedo, kam naj gledajo, kaj naj storijo in kaj naj kupijo.
Da bi subvertirali vpliv ideologije spektakla, so situacionisti razvili koncept psihogeografije in dérive kot orodji, ki posamezniku omogočata ponovno vzpostavitev nadzora nad izkušnjo prostora. Psihogeografija opisuje občutek, ki ga določen kraj vzbudi v posamezniku, dérive pa je metoda pohajkovanja po prostoru, ki temelji na nizu majhnih nalog, namenjenih opazovanju, refleksiji in delovanju.
Delavnica združuje teoretski okvir situacionističnih praks, sodobne kritične perspektive digitalnega prostora ter praktično uporabo nagrajene mobilne aplikacije Dérive app. Udeleženke_ci skozi skupinsko raziskovanje in ustvarjalni proces razvijajo nove nize opravil, ki razširjajo aplikacijo in omogočajo nadaljnjo uporabo po vsem svetu.
Pred več kot pol stoletja, maja in junija 1968, so Francijo pretresli siloviti državljanski nemiri. Francozi so se, predvsem po zaslugi situacionistov, uprli družbenemu nadzoru elit in centrov moči, nad katerimi državljani niso imeli nikakršnega nadzora. Javnemu prostoru je bila vsiljena logika spektakla, ki uporabnikom narekuje, kje naj jedo, kam naj gledajo, kaj naj storijo in kaj naj kupijo.
Da bi subvertirali vpliv ideologije spektakla, so situacionisti razvili koncept psihogeografije in dérive kot orodji, ki posamezniku omogočata ponovno vzpostavitev nadzora nad izkušnjo prostora. Psihogeografija opisuje občutek, ki ga določen kraj vzbudi v posamezniku, dérive pa je metoda pohajkovanja po prostoru, ki temelji na nizu majhnih nalog, namenjenih opazovanju, refleksiji in delovanju.
Delavnica združuje teoretski okvir situacionističnih praks, sodobne kritične perspektive digitalnega prostora ter praktično uporabo nagrajene mobilne aplikacije Dérive app. Udeleženke_ci skozi skupinsko raziskovanje in ustvarjalni proces razvijajo nove nize opravil, ki razširjajo aplikacijo in omogočajo nadaljnjo uporabo po vsem svetu.
Babak Fakhamzadeh
Razvijalec, raziskovalec in predavatelj, ki deluje na presečišču tehnologije, urbanega prostora in kritičnih praks. Ukvarja se z razvojem digitalnih orodij, ki omogočajo refleksijo in subverzijo ustaljenih načinov uporabe javnega in digitalnega prostora. Je avtor aplikacije Dérive app.
Razvoj delavnice in aplikacije Dérive app: Babak Fakhamzadeh Moderator delavnice: Babak Fakhamzadeh Govorke_ci: John Wild, Cecilia Quiles, Michael Kwet, Anja Podreka Organizacija: Irena Pivka, Katarina Radaljac, Babak Fakhamzadeh Prevod in lektura: Melita Silič
Produkcija: walk · listen · create V sodelovanju z: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti V okviru festivala: Sound Walk City · prelude
Pobudnik Sound Walk City · prelude je platforma walk · listen · create v sodelovanju z zavodom Cona. Producent festivala v Ljubljani je zavod Cona, galerija Steklenik.
parkŽur je delavnica na prostem, v kateri udeleženci skozi vodeno poslušanje in opazovanje prostora spoznavajo sodobne umetniške pristope k raziskovanju narave. Program spodbuja skupinsko sodelovanje, senzibilizacijo za okolje in aktivno zaznavanje zvoka.
Delavnica poteka s sistemom silent disco: mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, zvočni material pa se dopolnjuje z nalogami in pogovorom. Udeleženci skozi izbrane primere zvočnih umetniških del razvijajo pozornost do prostora in medsebojnega sodelovanja.
parkŽur je delavnica na prostem, v kateri udeleženci skozi vodeno poslušanje in opazovanje prostora spoznavajo sodobne umetniške pristope k raziskovanju narave. Program spodbuja skupinsko sodelovanje, senzibilizacijo za okolje in aktivno zaznavanje zvoka.
Delavnica poteka s sistemom silent disco: mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, zvočni material pa se dopolnjuje z nalogami in pogovorom. Udeleženci skozi izbrane primere zvočnih umetniških del razvijajo pozornost do prostora in medsebojnega sodelovanja.
Tadeja Pungerčar
Sociologinja in producentka, dejavna na področjih gledališča, performativnih umetnosti ter kulturno-umetnostne vzgoje. Kot dolgoletna vodja programa festivala Bobri razvija projekte za otroke in mlade na različnih umetniških področjih.
Barbara Kapelj
Samostojna ustvarjalka na področju kulture, ki kot scenografinja deluje v filmu in gledališču, na neodvisni uprizoritveni sceni pa razvija avtorske projekte in besedila.
Kolofon / Colophon
Kreatorici delavnice in mentorici: Tadeja Pungerčar, Barbara Kapelj Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Ilustracija: Nea Likar Fotografije: Sunčan Stone Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021
V okviru projekta konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Pohod ob železniških tirih, po degradiranem mestnem področju, s pomočjo aplikacije in slušalk popelje gledalca, pohodnika in prisluškovalca v performativni prostor. Delo je nastalo v času epidemije, po ustavitvi javnega življenja, ki se je odražala kot odsotnost debele plasti vseobsegajočega, konstantnega hrupa, katerega obsega smo se resnično zavedli šele ob njegovi odsotnosti. Avtorja sta to obdobje, ki sta ga zaznamovala nekajtedenska tišina in postopno vračanje hrupa, beležila s snemalnimi aparaturami, prehojenimi potmi in odkrivanjem lokalnih mikroprostorov. Čas svojih raziskav sta zlila v pričujoč lokacijski performans, ki z odsotnostjo hrupa pripoveduje zgodbo prihodnjega prostora. S pomočjo geolokacijskega orodja odraža performans izkustveno doživetje krajine in zvoka ter v teh zapletenih časih prinaša razmislek o potencialu degradiranega prostora s perspektive družbe, nezmožne dialoga. Ta z zadnjimi močmi uprizarja prevlado nad planetom, medtem ko se na drugi strani rastline bohotijo, prepletajo in celo tolažijo, umirjajo in utišajo ter prekrijejo preveč razširjeno vrsto. Ritmičnost hoje, prisluškovanje prehodnemu prostoru, pot, ki se vije stran od prenapetega mesta, in prisluh degradiranih, čakajočih prostorov, ki si jih prilašča narava, tvorijo držo tega časa … pred iztekom.
Pohod ob železniških tirih, po degradiranem mestnem področju, s pomočjo aplikacije in slušalk popelje gledalca, pohodnika in prisluškovalca v performativni prostor. Delo je nastalo v času epidemije, po ustavitvi javnega življenja, ki se je odražala kot odsotnost debele plasti vseobsegajočega, konstantnega hrupa, katerega obsega smo se resnično zavedli šele ob njegovi odsotnosti. Avtorja sta to obdobje, ki sta ga zaznamovala nekajtedenska tišina in postopno vračanje hrupa, beležila s snemalnimi aparaturami, prehojenimi potmi in odkrivanjem lokalnih mikroprostorov. Čas svojih raziskav sta zlila v pričujoč lokacijski performans, ki z odsotnostjo hrupa pripoveduje zgodbo prihodnjega prostora. S pomočjo geolokacijskega orodja odraža performans izkustveno doživetje krajine in zvoka ter v teh zapletenih časih prinaša razmislek o potencialu degradiranega prostora s perspektive družbe, nezmožne dialoga. Ta z zadnjimi močmi uprizarja prevlado nad planetom, medtem ko se na drugi strani rastline bohotijo, prepletajo in celo tolažijo, umirjajo in utišajo ter prekrijejo preveč razširjeno vrsto. Ritmičnost hoje, prisluškovanje prehodnemu prostoru, pot, ki se vije stran od prenapetega mesta, in prisluh degradiranih, čakajočih prostorov, ki si jih prilašča narava, tvorijo držo tega časa … pred iztekom.
Irena Pivka
Umetnica in producentka, deluje na širokem polju umetniškega ustvarjanja, je soavtorica aktivnega mednarodnega projekta radioCona v okviru zavoda Cona in v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani vodi galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost Steklenik. Avtorica se v zadnjih letih prvenstveno osredotoča na projekte, ki osvetljujejo navezavo med krajem, zvokom, zemljevidom in digitalnim orodjem. V soavtorstvu z Branetom Zormanom osredotoča razvijajoče se umetniške izraze na priprave zvočno-geolokacijskih predstav, ki s pomočjo lastnih lokacijskih orodij in zvočnih slik, ustvarjenih s hojo in poslušanjem, z odražanjem družbene realnosti ustanovijo nov prostor.
Brane Zorman
Skladatelj, intermedijski umetnik in producent, komponira glasbo za gledališke, plesne in intermedijske dogodke ter predstave. Pri tem raziskuje možnosti obdelave, prezence, percepcije, umestitve in reinterpretacije zvoka ter z uporabo starih in novih tehnologij preči polja glasbenega, večmedijskega in vizualnega prostora. Razvija strategije, tehnike, dinamične in interaktivne interpretacijske module, snema zvočne krajine, kreira ter z uporabo sofisticiranih programskih orodij (M4L, PD, Rasberry Pi) spaja elektronske in akustične zvočne skulpture.
Kolofon / Colophon
Umetnika: Irena Pivka, Brane Zorman Prevod in lektura: Melita Silič Fotografija: Matjaž Rušt Produkcija: Ljudmila, festival A dela?, 2020 V sodelovanju z: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti V okviru festivala: Sound Walk City · prelude
Pobudnik Sound Walk City · prelude je platforma walk · listen · create v sodelovanju z zavodom Cona. Producent festivala v Ljubljani je zavod Cona, galerija Steklenik.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Katarina Radaljac
Magistra muzikologije in raziskovalka, ki svoje delo posveča glasbi nečloveških živali in medvrstnim interakcijam. Pri delu povezuje zoomuzikologijo, aplikativno etnomuzikologijo, medvrstno umetnost, človeško-živalske študije in etiko živali.
Uršek Slivšek
Diplomirani psiholog z izkušnjami na področjih raziskovanja, pedagogike in aktivizma. Deloval je v mladinskih in akademskih organizacijah ter vodil delavnice za otroke s posebnimi potrebami in za otroke iz socialno ranljivih okolij.
Kolofon / Colophon
Kreatorja delavnice in mentorja: Katarina Radaljac, Uršek Slivšek Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Ilustracija: Nea Likar Fotografije: Sunčan Stone Naslovna fotografija: A. t Photography Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021
V okviru projekta konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Urbani zvočni sprehod ob reki Ljubljanici nas popelje v prostore, od koder prihaja reka. Zvok, ki odzvanja zlasti v jamah kraškega območja, avtorica pripelje v mestno središče – zvok tišine kraških vodnih jam, ki ga občasno prekinejo kaplje med pronicanjem skozi apnenec.
Projekt Črne kaplje (2017–2021) razpira zvočni vstop v območje, ki je človeškemu ušesu tuje in neznano. Avtorica je obiskala več kraških jam, zvočni zapis, ki ga uporablja pri snovanju 8-kanalne kompozicije, pa črpa predvsem iz Zelških jam in Planinske jame, katerih reke Pivka, Rak in Unica so pravzaprav ista reka, ki se imenuje tudi Ljubljanica.
Odzvanjajoče kapljice v temi jam so zgoščen prikaz kompleksnega in ekstremnega okolja, ki je še vedno polno skrivnosti, teme in posebne lepote, kjer se zdi, da se geološki in biološki čas odvijata v drugih časovnih okvirih. Majhne, a vztrajno prisotne kapljice delujejo kot prenašalke informacij o življenjskih pogojih v gozdovih, na travnikih, poljih in mestih ter so hkrati vir hrane za biološko življenje in gradbeni material za geološke strukture.
Sprehod je nastal med procesom dela na istoimenski 8-kanalni zvočni instalaciji, ki jo umetnica pripravlja za galerijo Steklenik.
Urbani zvočni sprehod ob reki Ljubljanici nas popelje v prostore, od koder prihaja reka. Zvok, ki odzvanja zlasti v jamah kraškega območja, avtorica pripelje v mestno središče – zvok tišine kraških vodnih jam, ki ga občasno prekinejo kaplje med pronicanjem skozi apnenec.
Projekt Črne kaplje (2017–2021) razpira zvočni vstop v območje, ki je človeškemu ušesu tuje in neznano. Avtorica je obiskala več kraških jam, zvočni zapis, ki ga uporablja pri snovanju 8-kanalne kompozicije, pa črpa predvsem iz Zelških jam in Planinske jame, katerih reke Pivka, Rak in Unica so pravzaprav ista reka, ki se imenuje tudi Ljubljanica.
Odzvanjajoče kapljice v temi jam so zgoščen prikaz kompleksnega in ekstremnega okolja, ki je še vedno polno skrivnosti, teme in posebne lepote, kjer se zdi, da se geološki in biološki čas odvijata v drugih časovnih okvirih. Majhne, a vztrajno prisotne kapljice delujejo kot prenašalke informacij o življenjskih pogojih v gozdovih, na travnikih, poljih in mestih ter so hkrati vir hrane za biološko življenje in gradbeni material za geološke strukture.
Sprehod je nastal med procesom dela na istoimenski 8-kanalni zvočni instalaciji, ki jo umetnica pripravlja za galerijo Steklenik.
Robertina Šebjanič
Mednarodno uveljavljena in nagrajena intermedijska umetnica. V svojem delu se ukvarja s filozofskimi vprašanji na stičišču umetnosti, tehnologije in znanosti ter obravnava kulturne, biopolitične in ekološke stvarnosti vodnih okolij. Osredotoča se na raziskovanje vpliva človeštva na druge vrste in na pravice nečloveških entitet ter poziva k razvoju empatičnih strategij do drugih vrst. V analizi antropocena uporablja pojma aquatocene in aquaforming.
Umetnica: Robertina Šebjanič Prevod in lektura: Melita Silič
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021 V okviru festivala: Sound Walk City · prelude
Pobudnik Sound Walk City · prelude je platforma walk · listen · create v sodelovanju z zavodom Cona. Producent festivala v Ljubljani je zavod Cona, galerija Steklenik.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Katarina Radaljac
Magistra muzikologije in raziskovalka, ki svoje delo posveča glasbi nečloveških živali in medvrstnim interakcijam. Pri delu povezuje zoomuzikologijo, aplikativno etnomuzikologijo, medvrstno umetnost, človeško-živalske študije in etiko živali.
Uršek Slivšek
Diplomirani psiholog z izkušnjami na področjih raziskovanja, pedagogike in aktivizma. Deloval je v mladinskih in akademskih organizacijah ter vodil delavnice za otroke s posebnimi potrebami in za otroke iz socialno ranljivih okolij.
Kolofon / Colophon
Kreatorja delavnice in mentorja: Katarina Radaljac, Uršek Slivšek Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Ilustracija: Nea Likar Fotografije: Sunčan Stone Naslovna fotografija: A. t Photography Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021
V okviru projekta konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
8-kanalna zvočna kompozicija (dis)solutions II preizprašuje bližino teles skozi vodo. Naša telesa so mnoštvo stvari, sestavljena iz enakega števila človeških celic in mikroorganizmov, pri čemer je kar 70 % telesa voda, ki se neprestano izmenjuje. Naše celice se spreminjajo glede na okolico, v kvantnem svetu pa naj bi celo obstajali na več mestih hkrati. Nismo stabilni.
Zvočno delo se začne z mislijo Astride Neimanis: »Vsi smo odvodni kanal.« Neimanis v svojem delu Vodna telesa zapiše: »Vsi smo vodna telesa … Kot vodna telesa odtekamo in vremo, naše meje niso nedotakljive, so predmet neprestanih pogajanj.« Vodna telesa s tem povezuje s svetovi onkraj človeškega.
Zvok, vseprisoten in minljiv, fizičen in hkrati neoprijemljiv, predstavlja kompleksno mrežo odnosov, v kateri obstajamo. Valovi potujejo skozi nas in se odbijajo od naše kože. Z drugimi telesi se neprestano pogajamo tudi prek zvočnega valovanja. Kompozicija poslušalca vodi skozi izkušnjo teh srečanj, od planetarnih, vodnih do mikroskopskih razsežnosti.
Kompozicija vključuje terenske posnetke, hidrofonske, elektromagnetne in ultrazvočne posnetke ter zvoke globokomorskih hidrotermalnih vrelcev, elektromagnetnih valov, veslanja, podzemnih kanalizacijskih sistemov, dežja, rek in vetra.
8-kanalna zvočna kompozicija (dis)solutions II preizprašuje bližino teles skozi vodo. Naša telesa so mnoštvo stvari, sestavljena iz enakega števila človeških celic in mikroorganizmov, pri čemer je kar 70 % telesa voda, ki se neprestano izmenjuje. Naše celice se spreminjajo glede na okolico, v kvantnem svetu pa naj bi celo obstajali na več mestih hkrati. Nismo stabilni.
Zvočno delo se začne z mislijo Astride Neimanis: »Vsi smo odvodni kanal.« Neimanis v svojem delu Vodna telesa zapiše: »Vsi smo vodna telesa … Kot vodna telesa odtekamo in vremo, naše meje niso nedotakljive, so predmet neprestanih pogajanj.« Vodna telesa s tem povezuje s svetovi onkraj človeškega.
Zvok, vseprisoten in minljiv, fizičen in hkrati neoprijemljiv, predstavlja kompleksno mrežo odnosov, v kateri obstajamo. Valovi potujejo skozi nas in se odbijajo od naše kože. Z drugimi telesi se neprestano pogajamo tudi prek zvočnega valovanja. Kompozicija poslušalca vodi skozi izkušnjo teh srečanj, od planetarnih, vodnih do mikroskopskih razsežnosti.
Kompozicija vključuje terenske posnetke, hidrofonske, elektromagnetne in ultrazvočne posnetke ter zvoke globokomorskih hidrotermalnih vrelcev, elektromagnetnih valov, veslanja, podzemnih kanalizacijskih sistemov, dežja, rek in vetra.
Anne Cecilie Lie
Umetnica in scenografka s sedežem v Oslu na Norveškem. Ukvarja se z zvokom, kiparstvom, bio-umetnostjo, instalacijami, videom in besedilom. Projekte pogosto razvija v sodelovanju z drugimi umetniki ter v dialogu z znanstvenimi raziskavami, izobraževalnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. Leta 2019 je bila prvonagrajenka festivala Sound Walk September.
Kolofon / Colophon
Umetnik: Anne Cecilie Lie Fotografija: Anne Cecilie Lie
Umetnica: Anne Cecilie Lie Organizacija: Irena Pivka, Katarina Radaljac Kuriranje: Brane Zorman Odnosi z javnostmi: Katarina Radaljac Prevod in lektura: Melita Silič Naslovna fotografija: Anne Cecilie Lie Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021 Prizorišča: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost, park Tivoli Partner: Studio Notam
Razstava je del projekta Akustično skupno, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
Zemljanka Gaja je predstava, ki z zvokom, hojo in vključevanjem prostora poskuša senzibilizirati mlade in spodbujati dejavnosti kulture in umetnosti na prostem. Poleg doživljanja in razmišljanja o ekologiji spodbuja tudi razvoj čuječnosti. Iz zaprtih prostorov, kot so gledališče, kino ali galerija, nas predstava povabi na prosto, v naravo. Gozdna postane oder, občinstvo pa udobne stole zamenja za pohodne čevlje in se odpravi na predstavo.
Distopična zgodba pripoveduje o možni prihodnosti območja Cerkniškega jezera, ki pa je lahko realnost tudi v drugih okoljih. Zvočno predstavo doživimo med hojo, ustavljamo se, opazujemo jezero, doživljamo gozd in predvsem poslušamo. Zemljanka Gaja, deklica kot prispodoba in glavni lik predstave, bo ugibala o možnem scenariju prihodnosti našega preobremenjenega planeta, ki nesporno narekuje razvoj lokalne pokrajine.
Predstava, je narejena za pot Drvošec okoli Cerkniškega jezera v sklopu programa Natura 2000.
Zemljanka Gaja je predstava, ki z zvokom, hojo in vključevanjem prostora poskuša senzibilizirati mlade in spodbujati dejavnosti kulture in umetnosti na prostem. Poleg doživljanja in razmišljanja o ekologiji spodbuja tudi razvoj čuječnosti. Iz zaprtih prostorov, kot so gledališče, kino ali galerija, nas predstava povabi na prosto, v naravo. Gozdna postane oder, občinstvo pa udobne stole zamenja za pohodne čevlje in se odpravi na predstavo.
Distopična zgodba pripoveduje o možni prihodnosti območja Cerkniškega jezera, ki pa je lahko realnost tudi v drugih okoljih. Zvočno predstavo doživimo med hojo, ustavljamo se, opazujemo jezero, doživljamo gozd in predvsem poslušamo. Zemljanka Gaja, deklica kot prispodoba in glavni lik predstave, bo ugibala o možnem scenariju prihodnosti našega preobremenjenega planeta, ki nesporno narekuje razvoj lokalne pokrajine.
Predstava, je narejena za pot Drvošec okoli Cerkniškega jezera v sklopu programa Natura 2000.
Irena Pivka
Umetnica in producentka, deluje na širokem polju umetniškega ustvarjanja, je soavtorica aktivnega mednarodnega projekta radioCona v okviru zavoda Cona in v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani vodi galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost Steklenik. Avtorica se v zadnjih letih prvenstveno osredotoča na projekte, ki osvetljujejo navezavo med krajem, zvokom, zemljevidom in digitalnim orodjem. V soavtorstvu z Branetom Zormanom osredotoča razvijajoče se umetniške izraze na priprave zvočno-geolokacijskih predstav, ki s pomočjo lastnih lokacijskih orodij in zvočnih slik, ustvarjenih s hojo in poslušanjem, z odražanjem družbene realnosti ustanovijo nov prostor.
Brane Zorman
Skladatelj, intermedijski umetnik in producent, komponira glasbo za gledališke, plesne in intermedijske dogodke ter predstave. Pri tem raziskuje možnosti obdelave, prezence, percepcije, umestitve in reinterpretacije zvoka ter z uporabo starih in novih tehnologij preči polja glasbenega, večmedijskega in vizualnega prostora. Razvija strategije, tehnike, dinamične in interaktivne interpretacijske module, snema zvočne krajine, kreira ter z uporabo sofisticiranih programskih orodij (M4L, PD, Rasberry Pi) spaja elektronske in akustične zvočne skulpture.
Kolofon / Colophon
Umetnika: Irena Pivka, Brane Zorman Besedilo: Irena Pivka Glasbena kompozicija: Brane Zorman Glas: Nada Vodušek, Anu Pivka Prevod in lektura: Melita Silič Fotografija: Irena Pivka Ilustracija: Jovana Dukić oprema slušalk: Tina Žen Produkcija: KD Cerknica, 2021 in Notranjski regijski park V sodelovanju z: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti
Pobudnik Sound Walk City · prelude je platforma walk · listen · create v sodelovanju z zavodom Cona. Producent festivala v Ljubljani je zavod Cona, galerija Steklenik.
Zvočna umetnica Anne Cecilie Lie vabi na razpravo o zvočnih sprehodih v antropocenu. Zastavlja si vprašanja o globalni tehnologiji in ekologiji ter o tem, kako vplivata na umetniške prakse pri delu z lokativnimi tehnologijami in pametnimi telefoni. Zanima jo pomen drugih oziroma nečloveških pogledov in občutkov ter izogibanje pretiranemu estetiziranju »umirjene narave« v nasprotju s kaotično, temno in sivo naravo ekologije, katere del smo tako ljudje kot druga živa bitja.
V pogovoru se dotakne tudi svoje 8-kanalne zvočne kompozicije (dis)solutions II, ki je nastala za galerijo Steklenik.
Zvočna umetnica Anne Cecilie Lie vabi na razpravo o zvočnih sprehodih v antropocenu. Zastavlja si vprašanja o globalni tehnologiji in ekologiji ter o tem, kako vplivata na umetniške prakse pri delu z lokativnimi tehnologijami in pametnimi telefoni. Zanima jo pomen drugih oziroma nečloveških pogledov in občutkov ter izogibanje pretiranemu estetiziranju »umirjene narave« v nasprotju s kaotično, temno in sivo naravo ekologije, katere del smo tako ljudje kot druga živa bitja.
V pogovoru se dotakne tudi svoje 8-kanalne zvočne kompozicije (dis)solutions II, ki je nastala za galerijo Steklenik.
Anne Cecilie Lie
Umetnica in scenografka, ki deluje v Oslu na Norveškem. Ukvarja se z zvokom, kiparstvom, bio-umetnostjo, instalacijami, videom in besedilom. Pogosto snuje projekte v sodelovanju z drugimi umetniki ter na podlagi znanstvenih raziskav, v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Leta 2019 je bila prvonagrajenka festivala Sound Walk September.
Kolofon / Colophon
Umetnik: Anne Cecilie Lie Fotografija: Claudia Lucacel
Predavateljica: Anne Cecilie Lie Moderator pogovora: Geert Vermeire Organizacija: Irena Pivka, Katarina Radaljac
Produkcija: walk · listen · create V sodelovanju z: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti V okviru festivala: Sound Walk City · prelude
Pobudnik Sound Walk City · prelude je platforma walk · listen · create v sodelovanju z zavodom Cona. Producent festivala v Ljubljani je zavod Cona, galerija Steklenik.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Katarina Radaljac
Magistra muzikologije in raziskovalka, ki svoje delo posveča glasbi nečloveških živali in medvrstnim interakcijam. Pri delu povezuje zoomuzikologijo, aplikativno etnomuzikologijo, medvrstno umetnost, človeško-živalske študije in etiko živali.
Uršek Slivšek
Diplomirani psiholog z izkušnjami na področjih raziskovanja, pedagogike in aktivizma. Deloval je v mladinskih in akademskih organizacijah ter vodil delavnice za otroke s posebnimi potrebami in za otroke iz socialno ranljivih okolij.
Kolofon / Colophon
Kreatorja delavnice in mentorja: Katarina Radaljac, Uršek Slivšek Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Ilustracija: Nea Likar Fotografije: Sunčan Stone Naslovna fotografija: A. t Photography Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021
V okviru projekta konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Katarina Radaljac
Magistra muzikologije in raziskovalka, ki svoje delo posveča glasbi nečloveških živali in medvrstnim interakcijam. Pri delu povezuje zoomuzikologijo, aplikativno etnomuzikologijo, medvrstno umetnost, človeško-živalske študije in etiko živali.
Uršek Slivšek
Diplomirani psiholog z izkušnjami na področjih raziskovanja, pedagogike in aktivizma. Deloval je v mladinskih in akademskih organizacijah ter vodil delavnice za otroke s posebnimi potrebami in za otroke iz socialno ranljivih okolij.
Kolofon / Colophon
Kreatorja delavnice in mentorja: Katarina Radaljac, Uršek Slivšek Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Ilustracija: Nea Likar Fotografije: Sunčan Stone Naslovna fotografija: A. t Photography Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021
V okviru projekta konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Delavnica udeležence uvaja v zvočni svet živali in v razmislek o razlikah med zvočno komunikacijo ter zvočno ustvarjalnostjo različnih vrst. Program spodbuja radovednost, kritično poslušanje in povezovanje znanstvenega ter umetniškega pogleda na medvrstne odnose.
Delavnica poteka kot terenska poslušalnica s sistemom silent disco. Mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, po potrebi ustavlja zvočni material ter vključuje naloge za opazovanje, razumevanje in skupinsko razpravo.
Katarina Radaljac
Magistra muzikologije in raziskovalka, ki svoje delo posveča glasbi nečloveških živali in medvrstnim interakcijam. Pri delu povezuje zoomuzikologijo, aplikativno etnomuzikologijo, medvrstno umetnost, človeško-živalske študije in etiko živali.
Uršek Slivšek
Diplomirani psiholog z izkušnjami na področjih raziskovanja, pedagogike in aktivizma. Deloval je v mladinskih in akademskih organizacijah ter vodil delavnice za otroke s posebnimi potrebami in za otroke iz socialno ranljivih okolij.
Kolofon / Colophon
Kreatorja delavnice in mentorja: Katarina Radaljac, Uršek Slivšek Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Ilustracija: Nea Likar Fotografije: Sunčan Stone Naslovna fotografija: A. t Photography Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021
V okviru projekta konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Delavnica Zvočni mikroskop je namenjena otrokom, ki želijo raziskovati zvoke, ki jih navadno ne slišimo. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti prenosa zvoka, nato pa jih preverijo v praksi skozi poslušanje, opazovanje in skupinsko ustvarjanje.
Mentorja predstavita mehansko in digitalno različico zvočnega mikroskopa ter uporabo kontaktnih mikrofonov. Udeleženci sestavijo preprost mehanski pripomoček za ojačanje tihih zvokov in ga uporabijo pri lovljenju zvočnih detajlov iz vsakdanjega okolja.
Delavnica Zvočni mikroskop je namenjena otrokom, ki želijo raziskovati zvoke, ki jih navadno ne slišimo. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti prenosa zvoka, nato pa jih preverijo v praksi skozi poslušanje, opazovanje in skupinsko ustvarjanje.
Mentorja predstavita mehansko in digitalno različico zvočnega mikroskopa ter uporabo kontaktnih mikrofonov. Udeleženci sestavijo preprost mehanski pripomoček za ojačanje tihih zvokov in ga uporabijo pri lovljenju zvočnih detajlov iz vsakdanjega okolja.
Andrej Fon
Slovenski glasbenik, multiinstrumentalist, avtor in pedagog. Deluje na področjih improvizirane, eksperimentalne, ljudske in avtorske glasbe ter vodi glasbene delavnice za različne starostne skupine.
Staš Vrenko
Medijski umetnik, glasbenik in oblikovalec elektronskih instrumentov. Njegova praksa povezuje raziskovanje zvoka, tehnologije, kinetičnosti in performativnosti v samostojnih in skupinskih projektih.
Kolofon / Colophon
Kreatorja delavnice in mentorja: Andrej Fon, Staš Vrenko Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Tehnična pomoč: RogLab (laserski rezkalnik) Produkcija: Cona, 2019
Delavnica je del projekta KONS: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ambisonični zvočni dogodek in večkanalna zvočna instalacija
Zvočno delo Duh dreves |Dotik spekulira o zvočni komponenti življenja dreves in prevprašuje preplet posameznega dela rastline s kolonijo organizmov in skupnostjo gozda. Zvočni posnetki dajejo glas življenju drevesa v njegovem letnem in življenjskem ciklu, ki se začne in konča s tišino. Tišino pred spomladanskim pretokom drevesnih sokov in tišino po uničenju zaradi klimatskih sprememb, suše, požarov. Brane Zorman je z delom Duh dreves I Dotik med tremi prejemniki nagrade Palma Ars Acustica 2022. O konceptualizaciji dela v pdf knjižici (mogoč je nakup tiskane verzije) na tej povezavi.
Avtor namenja posebno pozornost dotiku drevesa; kot obliki skrbi in zavedanja sobivanja z rastlinami in na drugi strani destruktivnemu dotiku okoljskega uničenja. Od zvokov dotikanja debla, drgnjenja vej, drobljenja odpadlega lubja, listov, vetra v krošnjah, vode, ki napaja korenine, avtor zvočno prehaja skozi fizični obstoj drevesa. Vse tja do lomljenja vej, podiranja dreves in ognja, ki kot opozorilo pred prihajajočo sušo grobo zareže v habitat gozda.
Zvočni dogodek v živo
Brane Zorman v živo izvaja predelano verzijo skladbe Duh dreves | Dotik, ki je nastajala v različnih fazah in intenziteti skozi dve leti. Dogodek temelji na prostorski ambisonični tehnologiji in uporabi Silent Disco opreme, ki vključuje več mikro FM oddajnikov in slušalk kratkega dometa na različnih frekvencah. Zvok obiskovalke_ce obda z vseh strani, ustvarjajoč intenzivno sonično izkušnjo, kjer se zvoki prelivajo, premikajo in preoblikujejo v 360° sferičnem prostoru. Ambisonični sistem omogoča umetniku, da manipulira s prostorskimi plastmi zvoka ter jih hkrati posreduje tudi prek običajnih stereo slušalk. Poslušanje tako postane večdimenzionalno doživetje, ki briše meje med poslušalcem in zvočnim prostorom.
Umetniška instalacija
Instalacija prikazuje, raziskuje in beleži spremembe električne prevodnosti, ki so posledica intenzivnega sušenja posameznih rezin debla. Prek toplotnih, električnih in nihajnih senzorjev in pretvornikov pretvarja parametre v vizualno in slišno obliko. Rezine se sušijo in pokajo. Naseljujejo jih mikrobi, plesni, drevesne gobe in v tem procesu razkrajanja spreminjajo svojo obliko. Na simbolnem nivoju nas novo nastale drevesne strukture soočajo s pomanjkanjem vode in vlage. Skladba s posnetimi in obdelanimi zvoki dreves, ki nastajajo tako znotraj samega organizma kot tudi ob dotiku človeka in okolja, ustvarja čustveno in dramatično glasbeno fabulo, nabito z naravnimi in ojačanimi zvoki, ki se energično spajajo in prepletajo. Dinamična osemkanalna prostorska postavitev vsrka poslušalca v središče zvočnega dogajanja.
Ambisonični zvočni dogodek in večkanalna zvočna instalacija
Zvočno delo Duh dreves |Dotik spekulira o zvočni komponenti življenja dreves in prevprašuje preplet posameznega dela rastline s kolonijo organizmov in skupnostjo gozda. Zvočni posnetki dajejo glas življenju drevesa v njegovem letnem in življenjskem ciklu, ki se začne in konča s tišino. Tišino pred spomladanskim pretokom drevesnih sokov in tišino po uničenju zaradi klimatskih sprememb, suše, požarov. Brane Zorman je z delom Duh dreves I Dotik med tremi prejemniki nagrade Palma Ars Acustica 2022. O konceptualizaciji dela v pdf knjižici (mogoč je nakup tiskane verzije) na tej povezavi.
Avtor namenja posebno pozornost dotiku drevesa; kot obliki skrbi in zavedanja sobivanja z rastlinami in na drugi strani destruktivnemu dotiku okoljskega uničenja. Od zvokov dotikanja debla, drgnjenja vej, drobljenja odpadlega lubja, listov, vetra v krošnjah, vode, ki napaja korenine, avtor zvočno prehaja skozi fizični obstoj drevesa. Vse tja do lomljenja vej, podiranja dreves in ognja, ki kot opozorilo pred prihajajočo sušo grobo zareže v habitat gozda.
Zvočni dogodek v živo
Brane Zorman v živo izvaja predelano verzijo skladbe Duh dreves | Dotik, ki je nastajala v različnih fazah in intenziteti skozi dve leti. Dogodek temelji na prostorski ambisonični tehnologiji in uporabi Silent Disco opreme, ki vključuje več mikro FM oddajnikov in slušalk kratkega dometa na različnih frekvencah. Zvok obiskovalke_ce obda z vseh strani, ustvarjajoč intenzivno sonično izkušnjo, kjer se zvoki prelivajo, premikajo in preoblikujejo v 360° sferičnem prostoru. Ambisonični sistem omogoča umetniku, da manipulira s prostorskimi plastmi zvoka ter jih hkrati posreduje tudi prek običajnih stereo slušalk. Poslušanje tako postane večdimenzionalno doživetje, ki briše meje med poslušalcem in zvočnim prostorom.
Umetniška instalacija
Instalacija prikazuje, raziskuje in beleži spremembe električne prevodnosti, ki so posledica intenzivnega sušenja posameznih rezin debla. Prek toplotnih, električnih in nihajnih senzorjev in pretvornikov pretvarja parametre v vizualno in slišno obliko. Rezine se sušijo in pokajo. Naseljujejo jih mikrobi, plesni, drevesne gobe in v tem procesu razkrajanja spreminjajo svojo obliko. Na simbolnem nivoju nas novo nastale drevesne strukture soočajo s pomanjkanjem vode in vlage. Skladba s posnetimi in obdelanimi zvoki dreves, ki nastajajo tako znotraj samega organizma kot tudi ob dotiku človeka in okolja, ustvarja čustveno in dramatično glasbeno fabulo, nabito z naravnimi in ojačanimi zvoki, ki se energično spajajo in prepletajo. Dinamična osemkanalna prostorska postavitev vsrka poslušalca v središče zvočnega dogajanja.
Brane Zorman
Skladatelj, zvočni in intermedijski umetnik, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reinterpretira zvočne krajine in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.
Kolofon / Colophon
Umetnik: Brane Zorman Svetovanje: Valentina Cvetkovič, Boris Semenič Kuriranje: Irena Pivka Izvedba vibracijskega senzorja: Gregor Krpič Delo na terenu (Trzin): Morales d.o.o., Rok Rudigaj, Boštjan Divjak Prevod in lektura: Melita Silič Naslovna fotografija: Irena Pivka, Brane Zorman Fotografija koncerta: Sunčan Stone Organizacija: Irena Pivka Odnosi z javnostmi: Matej Tomažin Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021 Prizorišča: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost, MGLC, Švicarija, Program Ars, festival IZIS, Festival ARS Electronica Partnerji: MGLC Švicarija Zahvala: Zavod Kersnikova 4
Ambisonični zvočni dogodek in večkanalna zvočna instalacija
Zvočno delo Duh dreves |Dotik spekulira o zvočni komponenti življenja dreves in prevprašuje preplet posameznega dela rastline s kolonijo organizmov in skupnostjo gozda. Zvočni posnetki dajejo glas življenju drevesa v njegovem letnem in življenjskem ciklu, ki se začne in konča s tišino. Tišino pred spomladanskim pretokom drevesnih sokov in tišino po uničenju zaradi klimatskih sprememb, suše, požarov. Brane Zorman je z delom Duh dreves I Dotik med tremi prejemniki nagrade Palma Ars Acustica 2022. O konceptualizaciji dela v pdf knjižici (mogoč je nakup tiskane verzije) na tej povezavi.
Avtor namenja posebno pozornost dotiku drevesa; kot obliki skrbi in zavedanja sobivanja z rastlinami in na drugi strani destruktivnemu dotiku okoljskega uničenja. Od zvokov dotikanja debla, drgnjenja vej, drobljenja odpadlega lubja, listov, vetra v krošnjah, vode, ki napaja korenine, avtor zvočno prehaja skozi fizični obstoj drevesa. Vse tja do lomljenja vej, podiranja dreves in ognja, ki kot opozorilo pred prihajajočo sušo grobo zareže v habitat gozda.
Zvočni dogodek v živo
Brane Zorman v živo izvaja predelano verzijo skladbe Duh dreves | Dotik, ki je nastajala v različnih fazah in intenziteti skozi dve leti. Dogodek temelji na prostorski ambisonični tehnologiji in uporabi Silent Disco opreme, ki vključuje več mikro FM oddajnikov in slušalk kratkega dometa na različnih frekvencah. Zvok obiskovalke_ce obda z vseh strani, ustvarjajoč intenzivno sonično izkušnjo, kjer se zvoki prelivajo, premikajo in preoblikujejo v 360° sferičnem prostoru. Ambisonični sistem omogoča umetniku, da manipulira s prostorskimi plastmi zvoka ter jih hkrati posreduje tudi prek običajnih stereo slušalk. Poslušanje tako postane večdimenzionalno doživetje, ki briše meje med poslušalcem in zvočnim prostorom.
Umetniška instalacija
Instalacija prikazuje, raziskuje in beleži spremembe električne prevodnosti, ki so posledica intenzivnega sušenja posameznih rezin debla. Prek toplotnih, električnih in nihajnih senzorjev in pretvornikov pretvarja parametre v vizualno in slišno obliko. Rezine se sušijo in pokajo. Naseljujejo jih mikrobi, plesni, drevesne gobe in v tem procesu razkrajanja spreminjajo svojo obliko. Na simbolnem nivoju nas novo nastale drevesne strukture soočajo s pomanjkanjem vode in vlage. Skladba s posnetimi in obdelanimi zvoki dreves, ki nastajajo tako znotraj samega organizma kot tudi ob dotiku človeka in okolja, ustvarja čustveno in dramatično glasbeno fabulo, nabito z naravnimi in ojačanimi zvoki, ki se energično spajajo in prepletajo. Dinamična osemkanalna prostorska postavitev vsrka poslušalca v središče zvočnega dogajanja.
Ambisonični zvočni dogodek in večkanalna zvočna instalacija
Zvočno delo Duh dreves |Dotik spekulira o zvočni komponenti življenja dreves in prevprašuje preplet posameznega dela rastline s kolonijo organizmov in skupnostjo gozda. Zvočni posnetki dajejo glas življenju drevesa v njegovem letnem in življenjskem ciklu, ki se začne in konča s tišino. Tišino pred spomladanskim pretokom drevesnih sokov in tišino po uničenju zaradi klimatskih sprememb, suše, požarov. Brane Zorman je z delom Duh dreves I Dotik med tremi prejemniki nagrade Palma Ars Acustica 2022. O konceptualizaciji dela v pdf knjižici (mogoč je nakup tiskane verzije) na tej povezavi.
Avtor namenja posebno pozornost dotiku drevesa; kot obliki skrbi in zavedanja sobivanja z rastlinami in na drugi strani destruktivnemu dotiku okoljskega uničenja. Od zvokov dotikanja debla, drgnjenja vej, drobljenja odpadlega lubja, listov, vetra v krošnjah, vode, ki napaja korenine, avtor zvočno prehaja skozi fizični obstoj drevesa. Vse tja do lomljenja vej, podiranja dreves in ognja, ki kot opozorilo pred prihajajočo sušo grobo zareže v habitat gozda.
Zvočni dogodek v živo
Brane Zorman v živo izvaja predelano verzijo skladbe Duh dreves | Dotik, ki je nastajala v različnih fazah in intenziteti skozi dve leti. Dogodek temelji na prostorski ambisonični tehnologiji in uporabi Silent Disco opreme, ki vključuje več mikro FM oddajnikov in slušalk kratkega dometa na različnih frekvencah. Zvok obiskovalke_ce obda z vseh strani, ustvarjajoč intenzivno sonično izkušnjo, kjer se zvoki prelivajo, premikajo in preoblikujejo v 360° sferičnem prostoru. Ambisonični sistem omogoča umetniku, da manipulira s prostorskimi plastmi zvoka ter jih hkrati posreduje tudi prek običajnih stereo slušalk. Poslušanje tako postane večdimenzionalno doživetje, ki briše meje med poslušalcem in zvočnim prostorom.
Umetniška instalacija
Instalacija prikazuje, raziskuje in beleži spremembe električne prevodnosti, ki so posledica intenzivnega sušenja posameznih rezin debla. Prek toplotnih, električnih in nihajnih senzorjev in pretvornikov pretvarja parametre v vizualno in slišno obliko. Rezine se sušijo in pokajo. Naseljujejo jih mikrobi, plesni, drevesne gobe in v tem procesu razkrajanja spreminjajo svojo obliko. Na simbolnem nivoju nas novo nastale drevesne strukture soočajo s pomanjkanjem vode in vlage. Skladba s posnetimi in obdelanimi zvoki dreves, ki nastajajo tako znotraj samega organizma kot tudi ob dotiku človeka in okolja, ustvarja čustveno in dramatično glasbeno fabulo, nabito z naravnimi in ojačanimi zvoki, ki se energično spajajo in prepletajo. Dinamična osemkanalna prostorska postavitev vsrka poslušalca v središče zvočnega dogajanja.
Brane Zorman
Skladatelj, zvočni in intermedijski umetnik, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reinterpretira zvočne krajine in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.
Kolofon / Colophon
Umetnik: Brane Zorman Svetovanje: Valentina Cvetkovič, Boris Semenič Kuriranje: Irena Pivka Izvedba vibracijskega senzorja: Gregor Krpič Delo na terenu (Trzin): Morales d.o.o., Rok Rudigaj, Boštjan Divjak Prevod in lektura: Melita Silič Naslovna fotografija: Irena Pivka, Brane Zorman Fotografija koncerta: Sunčan Stone Organizacija: Irena Pivka Odnosi z javnostmi: Matej Tomažin Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021 Prizorišča: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost, MGLC, Švicarija, Program Ars, festival IZIS, Festival ARS Electronica Partnerji: MGLC Švicarija Zahvala: Zavod Kersnikova 4
parkŽur je delavnica na prostem, v kateri udeleženci skozi vodeno poslušanje in opazovanje prostora spoznavajo sodobne umetniške pristope k raziskovanju narave. Program spodbuja skupinsko sodelovanje, senzibilizacijo za okolje in aktivno zaznavanje zvoka.
Delavnica poteka s sistemom silent disco: mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, zvočni material pa se dopolnjuje z nalogami in pogovorom. Udeleženci skozi izbrane primere zvočnih umetniških del razvijajo pozornost do prostora in medsebojnega sodelovanja.
parkŽur je delavnica na prostem, v kateri udeleženci skozi vodeno poslušanje in opazovanje prostora spoznavajo sodobne umetniške pristope k raziskovanju narave. Program spodbuja skupinsko sodelovanje, senzibilizacijo za okolje in aktivno zaznavanje zvoka.
Delavnica poteka s sistemom silent disco: mentor vodi skupino prek slušalk in mikrofona, zvočni material pa se dopolnjuje z nalogami in pogovorom. Udeleženci skozi izbrane primere zvočnih umetniških del razvijajo pozornost do prostora in medsebojnega sodelovanja.
Tadeja Pungerčar
Sociologinja in producentka, dejavna na področjih gledališča, performativnih umetnosti ter kulturno-umetnostne vzgoje. Kot dolgoletna vodja programa festivala Bobri razvija projekte za otroke in mlade na različnih umetniških področjih.
Barbara Kapelj
Samostojna ustvarjalka na področju kulture, ki kot scenografinja deluje v filmu in gledališču, na neodvisni uprizoritveni sceni pa razvija avtorske projekte in besedila.
Kolofon / Colophon
Kreatorici delavnice in mentorici: Tadeja Pungerčar, Barbara Kapelj Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Ilustracija: Nea Likar Fotografije: Sunčan Stone Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2021
V okviru projekta konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na presečišču znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali oziroma biotremologija je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.
V razstavnem prostoru sta na posebej oblikovani konstrukciji prisotni dve pajkovki vrste navadni križevec (Araneus diadematus). Njuni mreži tvorita osrednji del instalacije. Pajkove mreže niso zgolj pasti za plen, temveč delujejo tudi kot podaljšek pajkovega senzornega sistema. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in zaznavajo prek mreže, človeško uho ne zazna, razstava pa odpira prav ta neslišni zvočni svet.
Zvočno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina posnetkov je bila narejena v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška z uporabo posebej izdelanih piezo senzorjev. Del zvočnega materiala izhaja tudi iz studia Tomása Saracena ter zasebnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na presečišču znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali oziroma biotremologija je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.
V razstavnem prostoru sta na posebej oblikovani konstrukciji prisotni dve pajkovki vrste navadni križevec (Araneus diadematus). Njuni mreži tvorita osrednji del instalacije. Pajkove mreže niso zgolj pasti za plen, temveč delujejo tudi kot podaljšek pajkovega senzornega sistema. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in zaznavajo prek mreže, človeško uho ne zazna, razstava pa odpira prav ta neslišni zvočni svet.
Zvočno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina posnetkov je bila narejena v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška z uporabo posebej izdelanih piezo senzorjev. Del zvočnega materiala izhaja tudi iz studia Tomása Saracena ter zasebnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Boštjan Perovšek
Glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki deluje na področju eksperimentalne elektroakustične in bioakustične glasbe. Njegova dela temeljijo na zvokih živali, zlasti žuželk. Ustvarja glasbo za film, gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.
Roland Mühlethaler
Strokovnjak za vibracijsko komunikacijo žuželk in pajkov. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na biotremologijo ter razumevanje nevidnih komunikacijskih sistemov v naravnih in urbanih okoljih.
Kolofon / Colophon
Umetnik: Boštjan Perovšek Znanstvenik: dr. Roland Mühlethaler Na razstavi prisotni pajkovki vrste: navadni križevec Likovna zasnova instalacije: Irena Pivka Avtor videa in fotografij: Miha Godec Kuriranje in organizacija: Irena Pivka, Brane Zorman Prevod in lektura: Katja Kosi Odnosi z javnostmi: Katarina Radaljac Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2020 Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost
Umetniško delo je nastalo v okviru projekta konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost. Projekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Zvočni sprehod, Koncert, Performans, Razstava, Glasba, Vizualne umetnosti
Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na presečišču znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali oziroma biotremologija je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.
V razstavnem prostoru sta na posebej oblikovani konstrukciji prisotni dve pajkovki vrste navadni križevec (Araneus diadematus). Njuni mreži tvorita osrednji del instalacije. Pajkove mreže niso zgolj pasti za plen, temveč delujejo tudi kot podaljšek pajkovega senzornega sistema. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in zaznavajo prek mreže, človeško uho ne zazna, razstava pa odpira prav ta neslišni zvočni svet.
Zvočno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina posnetkov je bila narejena v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška z uporabo posebej izdelanih piezo senzorjev. Del zvočnega materiala izhaja tudi iz studia Tomása Saracena ter zasebnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na presečišču znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali oziroma biotremologija je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.
V razstavnem prostoru sta na posebej oblikovani konstrukciji prisotni dve pajkovki vrste navadni križevec (Araneus diadematus). Njuni mreži tvorita osrednji del instalacije. Pajkove mreže niso zgolj pasti za plen, temveč delujejo tudi kot podaljšek pajkovega senzornega sistema. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in zaznavajo prek mreže, človeško uho ne zazna, razstava pa odpira prav ta neslišni zvočni svet.
Zvočno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina posnetkov je bila narejena v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška z uporabo posebej izdelanih piezo senzorjev. Del zvočnega materiala izhaja tudi iz studia Tomása Saracena ter zasebnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Boštjan Perovšek
Glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki deluje na področju eksperimentalne elektroakustične in bioakustične glasbe. Njegova dela temeljijo na zvokih živali, zlasti žuželk. Ustvarja glasbo za film, gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.
Roland Mühlethaler
Strokovnjak za vibracijsko komunikacijo žuželk in pajkov. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na biotremologijo ter razumevanje nevidnih komunikacijskih sistemov v naravnih in urbanih okoljih.
Kolofon / Colophon
Umetnik: Boštjan Perovšek Znanstvenik: dr. Roland Mühlethaler Na razstavi prisotni pajkovki vrste: navadni križevec Likovna zasnova instalacije: Irena Pivka Avtor videa in fotografij: Miha Godec Kuriranje in organizacija: Irena Pivka, Brane Zorman Prevod in lektura: Katja Kosi Odnosi z javnostmi: Katarina Radaljac Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2020 Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost
Umetniško delo je nastalo v okviru projekta konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost. Projekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Vodstvo, Koncert, Razstava, Glasba, Vizualne umetnosti
Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na presečišču znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali oziroma biotremologija je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.
V razstavnem prostoru sta na posebej oblikovani konstrukciji prisotni dve pajkovki vrste navadni križevec (Araneus diadematus). Njuni mreži tvorita osrednji del instalacije. Pajkove mreže niso zgolj pasti za plen, temveč delujejo tudi kot podaljšek pajkovega senzornega sistema. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in zaznavajo prek mreže, človeško uho ne zazna, razstava pa odpira prav ta neslišni zvočni svet.
Zvočno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina posnetkov je bila narejena v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška z uporabo posebej izdelanih piezo senzorjev. Del zvočnega materiala izhaja tudi iz studia Tomása Saracena ter zasebnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na presečišču znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali oziroma biotremologija je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.
V razstavnem prostoru sta na posebej oblikovani konstrukciji prisotni dve pajkovki vrste navadni križevec (Araneus diadematus). Njuni mreži tvorita osrednji del instalacije. Pajkove mreže niso zgolj pasti za plen, temveč delujejo tudi kot podaljšek pajkovega senzornega sistema. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in zaznavajo prek mreže, človeško uho ne zazna, razstava pa odpira prav ta neslišni zvočni svet.
Zvočno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina posnetkov je bila narejena v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška z uporabo posebej izdelanih piezo senzorjev. Del zvočnega materiala izhaja tudi iz studia Tomása Saracena ter zasebnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Boštjan Perovšek
Glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki deluje na področju eksperimentalne elektroakustične in bioakustične glasbe. Njegova dela temeljijo na zvokih živali, zlasti žuželk. Ustvarja glasbo za film, gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.
Roland Mühlethaler
Strokovnjak za vibracijsko komunikacijo žuželk in pajkov. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na biotremologijo ter razumevanje nevidnih komunikacijskih sistemov v naravnih in urbanih okoljih.
Kolofon / Colophon
Umetnik: Boštjan Perovšek Znanstvenik: dr. Roland Mühlethaler Na razstavi prisotni pajkovki vrste: navadni križevec Likovna zasnova instalacije: Irena Pivka Avtor videa in fotografij: Miha Godec Kuriranje in organizacija: Irena Pivka, Brane Zorman Prevod in lektura: Katja Kosi Odnosi z javnostmi: Katarina Radaljac Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2020 Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost
Umetniško delo je nastalo v okviru projekta konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost. Projekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Program Raziskovanje zvokov je zasnovan kot otroško vodstvo, ki spodbuja radovednost, aktivno poslušanje in raziskovanje naravnega zvočnega okolja. Udeleženci prek vprašanj in skupnega opazovanja razvijajo občutek za zvoke, ki jih pogosto prezremo.
Po uvodnem raziskovalnem delu sledi vodstvo po razstavi Zvočna prepletanja Boštjana Perovška. Program povezuje izkustveno učenje in stik s sodobno zvočno umetnostjo v galerijskem prostoru.
Program Raziskovanje zvokov je zasnovan kot otroško vodstvo, ki spodbuja radovednost, aktivno poslušanje in raziskovanje naravnega zvočnega okolja. Udeleženci prek vprašanj in skupnega opazovanja razvijajo občutek za zvoke, ki jih pogosto prezremo.
Po uvodnem raziskovalnem delu sledi vodstvo po razstavi Zvočna prepletanja Boštjana Perovška. Program povezuje izkustveno učenje in stik s sodobno zvočno umetnostjo v galerijskem prostoru.
Tadeja Pungerčar
Avtorica in izvajalka otroških vodstev v Stekleniku ter vodja programa festivala Bobri. V praksi povezuje kulturno-umetnostno vzgojo, gledališke pristope in delo z mladimi občinstvi.
Boštjan Perovšek
Umetnik, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki ustvarja eksperimentalno elektroakustično in bioakustično glasbo. Sodeluje pri projektih za film, gledališče, instalacije ter zvočne postavitve v galerijah in muzejih.
Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na presečišču znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali oziroma biotremologija je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.
V razstavnem prostoru sta na posebej oblikovani konstrukciji prisotni dve pajkovki vrste navadni križevec (Araneus diadematus). Njuni mreži tvorita osrednji del instalacije. Pajkove mreže niso zgolj pasti za plen, temveč delujejo tudi kot podaljšek pajkovega senzornega sistema. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in zaznavajo prek mreže, človeško uho ne zazna, razstava pa odpira prav ta neslišni zvočni svet.
Zvočno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina posnetkov je bila narejena v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška z uporabo posebej izdelanih piezo senzorjev. Del zvočnega materiala izhaja tudi iz studia Tomása Saracena ter zasebnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na presečišču znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali oziroma biotremologija je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.
V razstavnem prostoru sta na posebej oblikovani konstrukciji prisotni dve pajkovki vrste navadni križevec (Araneus diadematus). Njuni mreži tvorita osrednji del instalacije. Pajkove mreže niso zgolj pasti za plen, temveč delujejo tudi kot podaljšek pajkovega senzornega sistema. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in zaznavajo prek mreže, človeško uho ne zazna, razstava pa odpira prav ta neslišni zvočni svet.
Zvočno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina posnetkov je bila narejena v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška z uporabo posebej izdelanih piezo senzorjev. Del zvočnega materiala izhaja tudi iz studia Tomása Saracena ter zasebnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Boštjan Perovšek
Glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki deluje na področju eksperimentalne elektroakustične in bioakustične glasbe. Njegova dela temeljijo na zvokih živali, zlasti žuželk. Ustvarja glasbo za film, gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.
Roland Mühlethaler
Strokovnjak za vibracijsko komunikacijo žuželk in pajkov. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na biotremologijo ter razumevanje nevidnih komunikacijskih sistemov v naravnih in urbanih okoljih.
Kolofon / Colophon
Umetnik: Boštjan Perovšek Znanstvenik: dr. Roland Mühlethaler Na razstavi prisotni pajkovki vrste: navadni križevec Likovna zasnova instalacije: Irena Pivka Avtor videa in fotografij: Miha Godec Kuriranje in organizacija: Irena Pivka, Brane Zorman Prevod in lektura: Katja Kosi Odnosi z javnostmi: Katarina Radaljac Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2020 Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost
Umetniško delo je nastalo v okviru projekta konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost. Projekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Program združuje raziskovanje zvokov iz okolja z uvodom v elektromagnetne zvočnosti, ki jih slišimo s pomočjo tehnoloških pripomočkov. Udeleženci skozi praktične naloge, pogovor in skupinsko opazovanje spoznajo razlike med akustičnim in elektromagnetnim valovanjem.
Po raziskovalnem delu sledi vodstvo po razstavi Rizosfera Luke Prinčiča. Program spodbuja poslušanje kot ustvarjalno prakso in otroke uvaja v razumevanje sodobne zvočne umetnosti.
Program združuje raziskovanje zvokov iz okolja z uvodom v elektromagnetne zvočnosti, ki jih slišimo s pomočjo tehnoloških pripomočkov. Udeleženci skozi praktične naloge, pogovor in skupinsko opazovanje spoznajo razlike med akustičnim in elektromagnetnim valovanjem.
Po raziskovalnem delu sledi vodstvo po razstavi Rizosfera Luke Prinčiča. Program spodbuja poslušanje kot ustvarjalno prakso in otroke uvaja v razumevanje sodobne zvočne umetnosti.
Tadeja Pungerčar
Avtorica in izvajalka otroških vodstev v Stekleniku ter vodja programa festivala Bobri. Pri delu povezuje kulturno-umetnostno vzgojo, performativne pristope in delo z mladimi občinstvi.
Luka Prinčič
Glasbenik, performer in intermedijski umetnik, specializiran za računalniško podprto elektronsko in eksperimentalno glasbo, zvočne krajine ter umetniške raziskave v digitalnih medijih.
Kolofon / Colophon
Zasnova in izvedba vodstva: Tadeja Pungerčar Razstava: Luka Prinčič, Rizosfera Podporna delavniška metodologija: Andrej Fon, Staš Vrenko Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Produkcija: Cona, 2020
V okviru projekta KONS: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Delavnica Zvočni sprehod spodbuja otroke k pozornemu poslušanju okolice med hojo po urbanem in naravnem prostoru. Udeleženci spoznajo pomen zvočnih sprehodov ter osnovne principe eholokacije, kot jo uporabljajo nekatere živali in tudi ljudje.
Otroci z binauralnimi mikrofoni in slušalkami izvajajo naloge v parih in manjših skupinah, preizkušajo različne postavitve mikrofonov ter primerjajo zvočne razlike. Program vključuje tudi kratke improvizirane zvočne intervencije v različnih akustičnih okoljih.
Delavnica Zvočni sprehod spodbuja otroke k pozornemu poslušanju okolice med hojo po urbanem in naravnem prostoru. Udeleženci spoznajo pomen zvočnih sprehodov ter osnovne principe eholokacije, kot jo uporabljajo nekatere živali in tudi ljudje.
Otroci z binauralnimi mikrofoni in slušalkami izvajajo naloge v parih in manjših skupinah, preizkušajo različne postavitve mikrofonov ter primerjajo zvočne razlike. Program vključuje tudi kratke improvizirane zvočne intervencije v različnih akustičnih okoljih.
Andrej Fon
Slovenski glasbenik, multiinstrumentalist, avtor in pedagog. Deluje na področjih improvizirane, eksperimentalne, ljudske in avtorske glasbe ter vodi glasbene delavnice za različne starostne skupine.
Staš Vrenko
Medijski umetnik, glasbenik in oblikovalec elektronskih instrumentov. Njegova praksa povezuje raziskovanje zvoka, elektronskih medijev in performativnih oblik.
Kolofon / Colophon
Kreatorja delavnice in mentorja: Andrej Fon, Staš Vrenko Koordinatorica pedagoških vsebin: Irena Pivka Tehnični vodja: Brane Zorman Producentka: Jasmina Založnik Fotografije: Sunčan Stone Produkcija: Cona, 2020
Delavnica je potekala v okviru festivala Bobri in ob otvoritvi razstave Jata C: Bibaret JC210120.
Delavnica je nastala kot spremljevalni program ob razstavi vIDEN Bojane Šaljić Podešva. Udeleženci se naučijo, kako z različnimi predmeti in preprostimi glasbili poustvarjati zvoke morja in vetra.
V praktičnem delu otroci izdelajo eno ali dve preprosti glasbili ter z njimi preizkusijo možnosti posnemanja živalskih zvokov, ki se pojavljajo v zvočni instalaciji.
Delavnica je nastala kot spremljevalni program ob razstavi vIDEN Bojane Šaljić Podešva. Udeleženci se naučijo, kako z različnimi predmeti in preprostimi glasbili poustvarjati zvoke morja in vetra.
V praktičnem delu otroci izdelajo eno ali dve preprosti glasbili ter z njimi preizkusijo možnosti posnemanja živalskih zvokov, ki se pojavljajo v zvočni instalaciji.
Peter Kus
Izdelovalec instrumentov, skladatelj in pedagog, ki v svojih delavnicah povezuje zvok, ročno izdelavo glasbil in ustvarjalno poslušanje.
Kolofon / Colophon
Vodja delavnice: Peter Kus Spremljevalni dogodek ob razstavi:vIDEN (Bojana Šaljić Podešva) Fotografije: Peter Kus, Zvočni vrt
