Sava šumi [Urška Savič]

Pol.monolog z intervencijami

Predavanje

Pol.monolog je politični monolog po svoji vsebini ter polovičen monolog po svoji obliki, saj se v govorico povabljenega govorca konstantno vmešavajo in pridružujejo ostali prisotni, kar vodi v širše razglabljanje. Intervencije potekajo argumentirano: lahko zahtevajo jasno obrazložitev povedanega, izzovejo govorca, da poglobi ali predrugači svojo govorico, izrazijo nestrinjanje ali odobravanje ter navsezadnje problematizirajo ontološke in epistemološke predpostavke govorca ter smiselnost njegove politične drže v sodobnem svetu.

Politični monolog z intervencijami je bil tradicionalni dogodek Modrega kota v Avtonomni tovarni Rog. Temeljil je na uporabi javnega prostora kot polja za artikulacijo politične drže, pri čemer so prisotni z vokalno-argumentativnimi intervencijami soustvarjali dogodek. Zadnji izvedeni polmonolog, edini v izvedbi ženske predstavnice, je odprl vprašanje o tem, kakšno Ljubljano si želimo danes. V nadaljevanju se delo posveča političnosti zgodovinjenja, arhiviranja ter plastenju spominov in pozabe funkcij javnih prostorov.

Pol.monolog je politični monolog po svoji vsebini ter polovičen monolog po svoji obliki, saj se v govorico povabljenega govorca konstantno vmešavajo in pridružujejo ostali prisotni, kar vodi v širše razglabljanje. Intervencije potekajo argumentirano: lahko zahtevajo jasno obrazložitev povedanega, izzovejo govorca, da poglobi ali predrugači svojo govorico, izrazijo nestrinjanje ali odobravanje ter navsezadnje problematizirajo ontološke in epistemološke predpostavke govorca ter smiselnost njegove politične drže v sodobnem svetu.

Politični monolog z intervencijami je bil tradicionalni dogodek Modrega kota v Avtonomni tovarni Rog. Temeljil je na uporabi javnega prostora kot polja za artikulacijo politične drže, pri čemer so prisotni z vokalno-argumentativnimi intervencijami soustvarjali dogodek. Zadnji izvedeni polmonolog, edini v izvedbi ženske predstavnice, je odprl vprašanje o tem, kakšno Ljubljano si želimo danes. V nadaljevanju se delo posveča političnosti zgodovinjenja, arhiviranja ter plastenju spominov in pozabe funkcij javnih prostorov.

Sava šumi [Urška Savič]

Fotografinja, piska in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj in zvočnih pokrajin. Diplomirala je iz fotografije in magistrirala na področju kiparstva. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami, soustvarja večmedijske projekte, je del uredništva strokovne revije ter pedagoško deluje na akademskem področju. V preteklosti je bila aktivno vključena v delovanje avtonomnih kulturnih prostorov.

Umetnica: Sava šumi
Zvok in montaža: Urška Savič
Glas: Ana Lorger
Fotografija dogodka: Matej Tomažin
Naslov dogodka: Modri kot
Performans: Aljaž Bašin in Urška Savič
Rekviziti: Javni parlament
Zunanja povezava: https://publicparliaments.com/theory/

MORDA BI VAS ZANIMALO

Muzej in dediščina solinarstva

Muzej solinarstva razkriva zgodovino, delo in dediščino sobivanja človeka s solinami.

Hoja do kraja moči

Umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso ter telo kot nosilca odnosa do prostora, ekosistema in skupnosti.

Vltava

Od Smetane do danes: komponiranje se odpira več-kot-človeškim sodelovanjem in poslušanju okolja.

Tiho poje tistim, ki postojijo in prisluhnejo

Sprehod poslušanja, ki raziskuje poslušanje kot kompleksno, večplastno prakso onkraj prepoznavanja zvočnih virov.

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Predavanje o času kot dramaturškem orodju za oblikovanje prostorov zaznavanja, odnosnosti in uglaševanja.

(De)kolonialnost čutenja

Kolonialnost zaznavanja oblikuje svet, umetniške prakse pa jo razgrajujejo skozi dekolonialno izkušnjo.