Carina Pesch [La Pesch]

Vltava

Predavanje

Hkrati s predvajanjem odlomkov iz svoje skladbe, prikazovanjem fotografij s potovanja in predstavljanjem svojih izsledkov La Pesch prevede primerek klasične glasbe iz 19. stoletja v raziskovalni, sodobni čezvrstni pristop. Osredotoči se na tri obrate, do katerih je prišlo v obdobju od B. Smetane do danes.

Najprej se sprašuje, kateri dogodki so omogočili bolj odprte pristope h komponiranju ter vključevanje več-kot-človeških bitij v ta proces. Raziskuje vlogo živali v glasbi, začenši s trenutkom, ko se je Johnu Cageu na nastopu leta 1952 spontano pridružil pes, ter pripoveduje o tem, kako je njen pes vplival na njeno skladanje.

Nadalje skozi primerjavo lastne skladbe s Smetanovim izvirnikom ilustrira razlike med komponiranjem orkestralne glasbe s programskim načrtom in komponiranjem s terenskimi posnetki.

Na koncu predlaga ustrezen narativni obrat v konkretni glasbi, akustični ekologiji in terenskem snemanju, saj je neizogibno pristranski umetnik vedno udeležen v vsakem pristopu k okolju, zato je treba to specifično perspektivo jasno izpostaviti in jo s tem omogočiti prevpraševanju.

Hkrati s predvajanjem odlomkov iz svoje skladbe, prikazovanjem fotografij s potovanja in predstavljanjem svojih izsledkov La Pesch prevede primerek klasične glasbe iz 19. stoletja v raziskovalni, sodobni čezvrstni pristop. Osredotoči se na tri obrate, do katerih je prišlo v obdobju od B. Smetane do danes.

Najprej se sprašuje, kateri dogodki so omogočili bolj odprte pristope h komponiranju ter vključevanje več-kot-človeških bitij v ta proces. Raziskuje vlogo živali v glasbi, začenši s trenutkom, ko se je Johnu Cageu na nastopu leta 1952 spontano pridružil pes, ter pripoveduje o tem, kako je njen pes vplival na njeno skladanje.

Nadalje skozi primerjavo lastne skladbe s Smetanovim izvirnikom ilustrira razlike med komponiranjem orkestralne glasbe s programskim načrtom in komponiranjem s terenskimi posnetki.

Na koncu predlaga ustrezen narativni obrat v konkretni glasbi, akustični ekologiji in terenskem snemanju, saj je neizogibno pristranski umetnik vedno udeležen v vsakem pristopu k okolju, zato je treba to specifično perspektivo jasno izpostaviti in jo s tem omogočiti prevpraševanju.

Carina Pesch [La Pesch]

Deluje kot zvočna in vokalna umetnica, avtorica, režiserka in kustosinja na področjih radia, skladateljstva, instalacij, performansov in umetnosti hoje. Njena dela plujejo med pripovedjo in zvokom.

Avtorica: Carina Pesch [La Pesch]
Fotografija: Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Sodobno solinarstvo

Sodobno solinarstvo razkriva sezonsko delo, krajino in skupnost skozi film in zvočni priposluh.

Hoja do kraja moči

Umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso ter telo kot nosilca odnosa do prostora, ekosistema in skupnosti.

Muzej in dediščina solinarstva

Muzej solinarstva razkriva zgodovino, delo in dediščino sobivanja človeka s solinami.

Tiho poje tistim, ki postojijo in prisluhnejo

Sprehod poslušanja, ki raziskuje poslušanje kot kompleksno, večplastno prakso onkraj prepoznavanja zvočnih virov.

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Predavanje o času kot dramaturškem orodju za oblikovanje prostorov zaznavanja, odnosnosti in uglaševanja.

(De)kolonialnost čutenja

Kolonialnost zaznavanja oblikuje svet, umetniške prakse pa jo razgrajujejo skozi dekolonialno izkušnjo.