Hoja do kraja moči
Hoja do kraja moči je umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso, pri kateri telo vstopa v odnos z ozemljem, ekosistemom in kolektivno prisotnostjo, v svojem bistvu pa ponuja kraj za javna srečevanja – začasno skupnost.
Projekt se odvija skozi prakso, ki temelji na treh osnovnih dejanjih: dihanju, hoji in mirovanju. K njim pristopa kot h »koreopolitičnim« gestam – gibom s politično in poetično močjo, ki oblikujejo človekovo zavest o sebi v povezavi s krajem. Ta dejanja, poleg običajne funkcije, ki jo imajo, odpirajo prostor za poglobljen razmislek in vabijo sodelujoče k drugačnemu naseljevanju svojih teles in pozornejšemu poslušanju krajin, skozi katere se gibljejo. S tem Hoja do kraja moči postane vaja v navzočnosti, preusmerjanju zaznavanja in ponovnem vzpostavljanju skupnega gibanja kot estetske in politične geste.
Matej Tomažin
Hoja do kraja moči je umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso, pri kateri telo vstopa v odnos z ozemljem, ekosistemom in kolektivno prisotnostjo, v svojem bistvu pa ponuja kraj za javna srečevanja – začasno skupnost.
Projekt se odvija skozi prakso, ki temelji na treh osnovnih dejanjih: dihanju, hoji in mirovanju. K njim pristopa kot h »koreopolitičnim« gestam – gibom s politično in poetično močjo, ki oblikujejo človekovo zavest o sebi v povezavi s krajem. Ta dejanja, poleg običajne funkcije, ki jo imajo, odpirajo prostor za poglobljen razmislek in vabijo sodelujoče k drugačnemu naseljevanju svojih teles in pozornejšemu poslušanju krajin, skozi katere se gibljejo. S tem Hoja do kraja moči postane vaja v navzočnosti, preusmerjanju zaznavanja in ponovnem vzpostavljanju skupnega gibanja kot estetske in politične geste.
Plesalka, ki eksperimentira s partiturami in koreografskimi kompozicijami. Njeno delo je v dialogu z zunanjimi prostori, krajinami in naravnim okoljem, pri čemer zastavlja vprašanja: Kaj nas spodbuja h gibanju? Kam se premikamo?
Avtorica: Sara Anjo
Fotografija: Matej Tomažin
To raziskavo in predstavitev prispevka financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) v okviru raziskovalnega projekta Zrno soli, kristalizacija sobivanja (J6-50196) ter raziskovalnega programa Liminalni prostori (P6-0279).





