Aldo Milohnić

TOpotna hoja za hodečimi performansi

Peripatetično predavanje

Hodeče pohajkovanje po Ljubljani odpira vprašanja smisla, pomena in namena hoje kot umetniške prakse. Izhodišče predstavljajo razmisleki Honoréja de Balzaca iz njegove študije Teorija hoje, v kateri problematizira samoumevnost človeške hoje in poziva k njenemu premisleku.

V ospredju je hoja kot posebna telesna tehnika, kakor jo razume antropologija, ter izbrani primeri hodečih performansov – performativnih dogodkov, zasnovanih kot sprehajanje performerjev ali gledalcev, ki v procesu postanejo soizvajalci in soudeleženci dogodka. Razmišljanje se razvija v gibanju, po zgledu starogrških peripatetikov, s poudarkom na telesni izkušnji, prostoru in času.

Hodeče pohajkovanje po Ljubljani odpira vprašanja smisla, pomena in namena hoje kot umetniške prakse. Izhodišče predstavljajo razmisleki Honoréja de Balzaca iz njegove študije Teorija hoje, v kateri problematizira samoumevnost človeške hoje in poziva k njenemu premisleku.

V ospredju je hoja kot posebna telesna tehnika, kakor jo razume antropologija, ter izbrani primeri hodečih performansov – performativnih dogodkov, zasnovanih kot sprehajanje performerjev ali gledalcev, ki v procesu postanejo soizvajalci in soudeleženci dogodka. Razmišljanje se razvija v gibanju, po zgledu starogrških peripatetikov, s poudarkom na telesni izkušnji, prostoru in času.

Aldo Milohnić

Izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer predava zgodovino gledališča. Je avtor knjig Teorije sodobnega gledališča in performansa (2009), Umetnost v času vladavine prava in kapitala (2016) in Gledališče upora (2021).

Umetnik: Aldo Milohnić
Fotografija: Matjaž Rušt