V noči sijoča
Koncert za geomantična glasbila, zvokonosne kamne, arheološke artefakte, terenske zvočne posnetke, povratno zanko, sintetizator zvoka, gib/glas.
Skladba temelji na vprašanju, kako igrati »prostor«, na zvočni avtohtonosti (; iz – same – zemlje) ter na soničnih raziskavah predzgodovinskih prostorov in svetišč na področju pohorskega pragozda, severne Grčije (grški otok Samotraki ter hribovje Pangaion) ter Vezuva. Performativna skladba sintetizira senzualnost giba in arhetipsko muzikalnost konkretne litoralne snovnosti. Temelji na cikličnosti, kroženju, drgnjenju, nihanju, na kreaciji geomantičnih instrumentov in sekvencah performativnih terenskih posnetkov (vezanih na specifične prostore, elementarne in arheološke artefakte).
Svetišča ustvarjajo, sprejemajo in oddajajo subtilno polje, ki nosi globok transformativen pomen skozi celotno človeško kulturo. Micelij teritorija je prepleten z naravnimi in grajenimi svetišči, kjer starodavni načini povezovanja, čaščenja in usklajevanja človeškega obstoja z naravo in presežnim odmevajo tudi danes.
Osrednji parametri glasbene strukture so modalitete gibov, ki jih umetnica izvaja z geomantičnimi instrumenti. S kroženjem zvočnega signala skozi vibracijsko-magnetni krogotok geomantičnih glasbil, mikrofonov in analogno digitalnega okolja umetnica nadzoruje mikrotonalno zvočno polje, elementarno melodičnost, fragmente arhetipskega ritma in osišča asinhrone harmonije. Proces zasleduje psihoakustiko snovi in forme.
Litoralna snov ni samotna tihotna substanca, ampak mrežno, kristalinično sozvenenje – glasbeno polje, polno gibanja in kozmičnih povezav.
Petra Kapš
Koncert za geomantična glasbila, zvokonosne kamne, arheološke artefakte, terenske zvočne posnetke, povratno zanko, sintetizator zvoka, gib/glas.
Skladba temelji na vprašanju, kako igrati »prostor«, na zvočni avtohtonosti (; iz – same – zemlje) ter na soničnih raziskavah predzgodovinskih prostorov in svetišč na področju pohorskega pragozda, severne Grčije (grški otok Samotraki ter hribovje Pangaion) ter Vezuva. Performativna skladba sintetizira senzualnost giba in arhetipsko muzikalnost konkretne litoralne snovnosti. Temelji na cikličnosti, kroženju, drgnjenju, nihanju, na kreaciji geomantičnih instrumentov in sekvencah performativnih terenskih posnetkov (vezanih na specifične prostore, elementarne in arheološke artefakte).
Svetišča ustvarjajo, sprejemajo in oddajajo subtilno polje, ki nosi globok transformativen pomen skozi celotno človeško kulturo. Micelij teritorija je prepleten z naravnimi in grajenimi svetišči, kjer starodavni načini povezovanja, čaščenja in usklajevanja človeškega obstoja z naravo in presežnim odmevajo tudi danes.
Osrednji parametri glasbene strukture so modalitete gibov, ki jih umetnica izvaja z geomantičnimi instrumenti. S kroženjem zvočnega signala skozi vibracijsko-magnetni krogotok geomantičnih glasbil, mikrofonov in analogno digitalnega okolja umetnica nadzoruje mikrotonalno zvočno polje, elementarno melodičnost, fragmente arhetipskega ritma in osišča asinhrone harmonije. Proces zasleduje psihoakustiko snovi in forme.
Litoralna snov ni samotna tihotna substanca, ampak mrežno, kristalinično sozvenenje – glasbeno polje, polno gibanja in kozmičnih povezav.
Umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike. V svojem delu povezuje eksperimentalno glasbo, vizualno-performativne prakse, zvočne skulpture ter raziskovanje elementov in skrivnosti Zemlje. Je soustanoviteljica Biom Editions, ustanovna članica združenja CENSE ter članica bioakustične skupine Jata C. S performansi in instalacijami deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Fotografija: Petra Kapš










