Plakati poslušanja

Deset dobrih let je domiseln zvočni sprehod, temelječ na dendrologiji, bioakustiki in prisluškovanju notranjemu življenju dreves. Njegova zgodba ustvarja iluzijo, da čas in prostor drsita, se širita ali krčita skozi kompozicijo zvočne krajine.

Projekt Sensilla Sanguis raziskuje bioakustične energije v multisenzoričnem svetu členonožcev, ki prenašajo patogene organizme, z namenom dognati zdravstvene in družbene vplive v skupnem okolju. Razmere, v katerih živijo človeške populacije v prizadetih skupnostih, vplivajo na vsakodnevne prakse do te mere, da je lahko nekaj tako preprostega, kot je hoja zunaj, nevarno. S solastalgijo v mislih se sprašujemo, kako se v teh okoliščinah spremenijo koncepti ali občutki doma? Ali lahko skupaj z vrstami členonožcev soustvarimo prilagoditve?

Vizualna etnografija dveh poslušanj seizmičnih podatkov v zvočnem prikazu z volonterskimi geologi. Fotografsko raziskovanje poslušanja kot alternativne in ekozofske metodologije v seizmologiji.
Ustvarjeno s podporo Dpt. Geosciences ENS-PSL, Ensadlab-PSL in SACRe-PSL.

Raziskava sledi zvočnim ostankom Hambacherskega gozda, ranjenega z rudarjenjem lignita v odprtem kopu. Terenski posnetki iz notranjosti gozda spletajo neznatno zvočno krajino z ostanki biotske raznovrstnosti, vdori človeškega hrupa in tesnobnimi podzvočnimi udarci površinskega rudarjenja.
Prisluhnite (beepblip) | Prisluhnite (Hugo Lioret)
V sodelovanju z Malou editions in produkciji Sektor Instituta, s podporo Ministrstva za kulturo RS, Oddelka za kulturo MOL, IReMus in Malou editions.

V skladbi “Tožba”, ki raziskuje ekologijo gozdnih okolij, prizadetih od požara, se terenski posnetki prepletajo z violončelom in živo elektronsko glasbo. Požgane gozdove skladba preiskuje kot zvočne prostore, hkrati pa ponazarja žalovanje in okrevanje.
Naročilo Evropske komisije – Skupnega raziskovalnega središča v okviru cikla Resonances IV, projekta SciArt: “NaturArchy: Towards a Natural Contract”.

Plakat poslušanja raziskuje, kako lahko nenehen infrastrukturni hrup železnice kvarno vpliva na duševno zdravje in vsakdanje življenje. Urbana zvočna okolja prikaže kot prizorišča družbene nepravičnosti.

V zahodnem Belfastu stojijo t. i. zidovi miru – kompleksne strukture iz cementa, kovine, vrat in zidnih poslikav. Čeprav se že dlje časa pogovarjajo o tem, da bi zidove odstranili, ti ostajajo krhek del mestne krajine, ki oblikuje vsakdanje življenje, omejuje gibanje in otežuje komunikacijo med skupnostmi. Projekt s poudarkom na zvoku kot sredstvu za razmislek, empatijo in povezovanje raziskuje, kako lahko umetniška praksa prispeva k preoblikovanju konfliktov in medkulturnemu razumevanju. Poslušalce in poslušalke vabi k drugačnemu naseljevanju prostora in k razmisleku, kako lahko poslušanje preoblikuje naše dojemanje kraja, zgodovine in skupnosti v razdvojenih okoljih.
S podporo Sonic Arts Research Centre, Queen’s University Belfast.
Blaž Gutman (MGML)

Deset dobrih let je domiseln zvočni sprehod, temelječ na dendrologiji, bioakustiki in prisluškovanju notranjemu življenju dreves. Njegova zgodba ustvarja iluzijo, da čas in prostor drsita, se širita ali krčita skozi kompozicijo zvočne krajine.

Projekt Sensilla Sanguis raziskuje bioakustične energije v multisenzoričnem svetu členonožcev, ki prenašajo patogene organizme, z namenom dognati zdravstvene in družbene vplive v skupnem okolju. Razmere, v katerih živijo človeške populacije v prizadetih skupnostih, vplivajo na vsakodnevne prakse do te mere, da je lahko nekaj tako preprostega, kot je hoja zunaj, nevarno. S solastalgijo v mislih se sprašujemo, kako se v teh okoliščinah spremenijo koncepti ali občutki doma? Ali lahko skupaj z vrstami členonožcev soustvarimo prilagoditve?

Vizualna etnografija dveh poslušanj seizmičnih podatkov v zvočnem prikazu z volonterskimi geologi. Fotografsko raziskovanje poslušanja kot alternativne in ekozofske metodologije v seizmologiji.
Ustvarjeno s podporo Dpt. Geosciences ENS-PSL, Ensadlab-PSL in SACRe-PSL.

Raziskava sledi zvočnim ostankom Hambacherskega gozda, ranjenega z rudarjenjem lignita v odprtem kopu. Terenski posnetki iz notranjosti gozda spletajo neznatno zvočno krajino z ostanki biotske raznovrstnosti, vdori človeškega hrupa in tesnobnimi podzvočnimi udarci površinskega rudarjenja.
Prisluhnite (beepblip) | Prisluhnite (Hugo Lioret)
V sodelovanju z Malou editions in produkciji Sektor Instituta, s podporo Ministrstva za kulturo RS, Oddelka za kulturo MOL, IReMus in Malou editions.

V skladbi “Tožba”, ki raziskuje ekologijo gozdnih okolij, prizadetih od požara, se terenski posnetki prepletajo z violončelom in živo elektronsko glasbo. Požgane gozdove skladba preiskuje kot zvočne prostore, hkrati pa ponazarja žalovanje in okrevanje.
Naročilo Evropske komisije – Skupnega raziskovalnega središča v okviru cikla Resonances IV, projekta SciArt: “NaturArchy: Towards a Natural Contract”.

Plakat poslušanja raziskuje, kako lahko nenehen infrastrukturni hrup železnice kvarno vpliva na duševno zdravje in vsakdanje življenje. Urbana zvočna okolja prikaže kot prizorišča družbene nepravičnosti.

V zahodnem Belfastu stojijo t. i. zidovi miru – kompleksne strukture iz cementa, kovine, vrat in zidnih poslikav. Čeprav se že dlje časa pogovarjajo o tem, da bi zidove odstranili, ti ostajajo krhek del mestne krajine, ki oblikuje vsakdanje življenje, omejuje gibanje in otežuje komunikacijo med skupnostmi. Projekt s poudarkom na zvoku kot sredstvu za razmislek, empatijo in povezovanje raziskuje, kako lahko umetniška praksa prispeva k preoblikovanju konfliktov in medkulturnemu razumevanju. Poslušalce in poslušalke vabi k drugačnemu naseljevanju prostora in k razmisleku, kako lahko poslušanje preoblikuje naše dojemanje kraja, zgodovine in skupnosti v razdvojenih okoljih.
S podporo Sonic Arts Research Centre, Queen’s University Belfast.
Medijska umetnica in pedagoginja, ki dela na področju odzivnih medijev, zvoka, risbe, dokumentarnega in eksperimentalnega filma ter družbeno angažirane umetnosti. Ustvarja zvočna dela na prelomnicah umetnosti, znanosti, bioakustike in biotremologije.
Interdisciplinarna skladateljica in umetnica okoljskega zvoka. Njena dela obravnavajo teme časovnosti, minljivosti, nostalgije in naravnega sveta, ki nastopajo v vseh njenih delih.
Entomolog, glasbenik in neodvisni producent, ki živi v Annapolisu, Maryland, ZDA. Ustvarja zvočna dela na prelomnicah umetnosti, znanosti, bioakustike in biotremologije.
Piše doktorsko disertacijo na temo poslušanja v seizmologiji z naslovom Listening to the (E)arth: Hybriding sonic arts and geosciences, production of knowledge and sensitization toward environment.
Dokumentarna fotografinja, ki pri svojem delu združuje fotografijo in etnografska opažanja.
Zvočna umetnica iz Ljubljane. Ustvarja prostorske kompozicije, v katerih raziskuje zvočno ekologijo v jezikih nečloveških živali, delovanje neorganskih drugih in poslušanje neslišnih zvokov.
Zvočni umetnik in doktorski raziskovalec, ki živi in dela v Parizu. Ukvarja se s sociomuzikološkimi akcijsko-raziskovalnimi projekti, ki temeljijo na bioinspiraciji.
Elektroakustični skladatelj. Njegova dela navdihujejo naravna in ruralna okolja.
Kurator, zvočni umetnik in teoretik, ki ga navdušuje raziskovanje kulture s pomočjo zvoka.
Zvočni in medijski umetnik, raziskovalec in pedagog iz Montreala. V svojem delu raziskuje identiteto, spomin in urbana okolja z uporabo participatornih metod in metod prostorskega odziva.
Umetniki: Kristine Diekman, Mary Edwards, Ben Pagac, Arthur Enguehard, Cha Caillat, Ida Hiršenfelder [beepblip], Hugo Lioret, Ivan Penov, Ján Solčáni, Georgios Varoutsos
Fotografija: Blaž Gutman (MGML)

