Sledi v opustošeni krajini

Besedilo je nastalo v procesu dela na razstavi Stekleno nebo in spremlja večkanalno zvočno instalacijo intermedijskega umetnika Marka Batiste. Delo se umešča v nadaljevanje umetniškega premisleka o sodobni, postfaktični družbi ter o razmerjih med družbo, naravo in tehnologijo v kontekstu ekokritičnega diskurza.

Razstava vzpostavlja apokaliptično zvočno-prostorsko krajino, v kateri je človek odsoten, a hkrati jasno prisoten skozi posledice svojih dejanj. Opustošena pokrajina, zaznamovana s sledmi preživelih (post)humanoidov, deluje kot prizorišče razmisleka o tehnološkem napredku, okoljskih politikah in aktualnih humanističnih konceptih.