Kolonija Molat

Kolonija Molat je bila zasnovana kot možna umetniška rezidenca na majhnem, redko poseljenem otoku v Jadranskem morju.

Leta 2006, ko se je na Maski pripravljal izid 100. številke revije Maska, so umetnike, o katerih je pisala revija, povabili, da zasnujejo koncept za prihodnost, za davno leto 2023, ko naj bi izšla 200. številka. Ta je sicer izšla že leta 2020, saj je njen ritem izhajanja postal intenzivnejši, a prišlo je tudi leto 2023 in s tem čas, da se projekti, ki obstajajo samo kot gole potencialnosti, realizirajo.

Del projekta je tudi video delo Kolonija Molat, ki je bila zastavljena kot možna umetniška rezidenca na manjšem, redko poseljenem otoku v Jadranskem morju. Bistvena razlika od klasične umetniške rezidence bi bila, da bi bila Kolonija Molat namenjena počitku z izrecno zahtevo, da se o umetnosti ne govori, da se ne dela, ne načrtuje, realizira ali kako drugače prakticira umetniško produkcijo.

Kolonija Molat kot umetniško delo ne danes, ne kdajkoli vmes ni dočakalo realizacije, saj ima v sebi bistven paradoks. Težko je govoriti o nedelu, saj ob tem že delaš, še težje je producirati in realizirati projekt o nedelu, ne da bi delal. Možni pa so resni premisleki o tem, zakaj delamo tako kot delamo, da si res težko privoščimo nedelo.

Premisleki o pomenu nedela so odprli številna vprašanja: kako se je v času, ko ne delamo, razvila močna turistična panoga, ki »hrani« veliko ljudi, a hkrati močno onesnažuje; kdaj je delo postalo tako pomembno, da je kot vrednota vstopilo v vse pore družbenega sistema; ali je bilo vedno tako. Še bolj pa je zanimiva predpostavka, da nas je do ekološke krize, v kateri se nahajamo, pripeljalo prav prekomerno delo, hiperprodukcija kot temelj za napredek. Smo družba, ki zahteva nenehno gospodarsko rast, kar naš planet s končnimi zmogljivostmi enostavno ne zdrži. Tako je prav razmislek o nedelu razmislek o ekologiji.