Oko, ki sliši preteklost
PRETEKLI DOGODKI
30. sep. 2023
park Tivoli, Jakopičevo sprehajališčeDelo temelji na dveh fenomenih: sinesteziji (senzorna izkušnja, pri kateri se zaznavni kanali prepletajo in senzorne informacije prenašajo iz enega čuta v drugi) in disociaciji (sposobnost zavesti, da se, vsaj začasno, umakne iz resničnosti, tako da vzpostavi distanco do neposrednega fizičnega in čustvenega izkušanja). Izkušnja izvedbe sloni na dveh različnih in istočasno kompatibilnih projektih: Oko, ki sliši (razstava zvoka, Ljubljanski grad, 2012) in Koronske noči v Ljubljani (binauralna izkušnja zvočne realnosti v obdobju kovida, YouTube, 2020).
Zvočni sprehod je zasnovan kot filmska pripoved, v kateri originalni zvok nadomestimo z drugačnim oziroma novim, s čimer spremenimo percepcijo prostora, ki ga vidimo. Ne gre za sinhrono nadomestitev zvokov, temveč večplastno nadomeščanje percepcije, pri čemer je ključna komponenta čas izvedbe. Zvok se bistveno razlikuje od vidne izkušnje, saj udeleženke_ci slišijo pretežno dnevne zvoke.
Učinek spodbuja zavedanje o okoljski disociaciji, ki je povezana z ločitvijo ali prekinitvijo povezave med posamezniki in njihovim naravnim okoljem. Kaže se v pomanjkanju okoljske ozaveščenosti in v dejstvu, da interesi okolja pogosto ostajajo podrejeni ekonomskim interesom.
Jože Suhadolnik (Delo), Matej Tomažin
Delo temelji na dveh fenomenih: sinesteziji (senzorna izkušnja, pri kateri se zaznavni kanali prepletajo in senzorne informacije prenašajo iz enega čuta v drugi) in disociaciji (sposobnost zavesti, da se, vsaj začasno, umakne iz resničnosti, tako da vzpostavi distanco do neposrednega fizičnega in čustvenega izkušanja). Izkušnja izvedbe sloni na dveh različnih in istočasno kompatibilnih projektih: Oko, ki sliši (razstava zvoka, Ljubljanski grad, 2012) in Koronske noči v Ljubljani (binauralna izkušnja zvočne realnosti v obdobju kovida, YouTube, 2020).
Zvočni sprehod je zasnovan kot filmska pripoved, v kateri originalni zvok nadomestimo z drugačnim oziroma novim, s čimer spremenimo percepcijo prostora, ki ga vidimo. Ne gre za sinhrono nadomestitev zvokov, temveč večplastno nadomeščanje percepcije, pri čemer je ključna komponenta čas izvedbe. Zvok se bistveno razlikuje od vidne izkušnje, saj udeleženke_ci slišijo pretežno dnevne zvoke.
Učinek spodbuja zavedanje o okoljski disociaciji, ki je povezana z ločitvijo ali prekinitvijo povezave med posamezniki in njihovim naravnim okoljem. Kaže se v pomanjkanju okoljske ozaveščenosti in v dejstvu, da interesi okolja pogosto ostajajo podrejeni ekonomskim interesom.
Glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov, ki ustvarja eksperimentalno, elektroakustično in bioakustično glasbo. Nastopa samostojno in z različnimi zasedbami, med drugim s skupinama Jata C in SAETA. Na področju zvočne ekologije organizira zvočne safarije. Izdal je več CD-jev in vinilni LP Bio, Industrial Acoustica (green) z glasbo iz opusa bioakustike in urbanega hrupa.
Avtor: Boštjan Perovšek
Fotografija: Jože Suhadolnik (Delo), Matej Tomažin