Aldo Milohnić

TOpotna hoja za hodečimi performansi

Peripatetično predavanje

Pohajkovanje po Ljubljani in vpraševanje o smislu, pomenu in namenu hoje kot umetniške prakse. Ko je leta 1833 Honoré de Balzac objavil nenavadno študijo Teorija hoje, se je začudeno vprašal, kako je mogoče, da se pred njim še nihče ni resno poglobil v fenomen človeške hoje. »Mar ni nekaj izrednega,« pravi, »da se ves čas, odkar človek hodi, še nihče ni spomnil vprašati, kako hodi, ali sploh hodi, ali bi lahko hodil bolje, kaj počne med hojo, ali nemara obstaja kak boljši način, kako preurediti, spremeniti ali analizirati svojo hojo«.

Ta vprašanja si bomo zastavili tudi mi, ko bomo skupaj hodili in razmišljali o hoji kot telesni tehniki ter o hodečih performansih – performativnih dogodkih, pri katerih so njihovi akterji koncipirali sprehajanje sebe ali gledalcev, ki tako postanejo soizvajalci in soudeleženci v dogodku. Od starogrških filozofov peripatetikov si bomo izposodili idejo razvijanja misli v gibanju, vsebinsko pa se bomo posvetili človeški hoji kot umetniški praksi.

Pohajkovanje po Ljubljani in vpraševanje o smislu, pomenu in namenu hoje kot umetniške prakse. Ko je leta 1833 Honoré de Balzac objavil nenavadno študijo Teorija hoje, se je začudeno vprašal, kako je mogoče, da se pred njim še nihče ni resno poglobil v fenomen človeške hoje. »Mar ni nekaj izrednega,« pravi, »da se ves čas, odkar človek hodi, še nihče ni spomnil vprašati, kako hodi, ali sploh hodi, ali bi lahko hodil bolje, kaj počne med hojo, ali nemara obstaja kak boljši način, kako preurediti, spremeniti ali analizirati svojo hojo«.

Ta vprašanja si bomo zastavili tudi mi, ko bomo skupaj hodili in razmišljali o hoji kot telesni tehniki ter o hodečih performansih – performativnih dogodkih, pri katerih so njihovi akterji koncipirali sprehajanje sebe ali gledalcev, ki tako postanejo soizvajalci in soudeleženci v dogodku. Od starogrških filozofov peripatetikov si bomo izposodili idejo razvijanja misli v gibanju, vsebinsko pa se bomo posvetili človeški hoji kot umetniški praksi.

Aldo Milohnić

Redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer predava zgodovino gledališča. Avtor knjig Teorije sodobnega gledališča in performansa (2009), Umetnost v času vladavine prava in kapitala (2016), Gledališče upora (2021) in 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja (2022).

Umetnik: Aldo Milohnić
Fotografija: Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Sodobno solinarstvo

Sodobno solinarstvo razkriva sezonsko delo, krajino in skupnost skozi film in zvočni priposluh.

Hoja do kraja moči

Umetniški prispevek, v katerem avtorica raziskuje hojo kot politično-somatsko prakso ter telo kot nosilca odnosa do prostora, ekosistema in skupnosti.

Muzej in dediščina solinarstva

Muzej solinarstva razkriva zgodovino, delo in dediščino sobivanja človeka s solinami.

Tiho poje tistim, ki postojijo in prisluhnejo

Sprehod poslušanja, ki raziskuje poslušanje kot kompleksno, večplastno prakso onkraj prepoznavanja zvočnih virov.

Vltava

Od Smetane do danes: komponiranje se odpira več-kot-človeškim sodelovanjem in poslušanju okolja.

Ena ptičica mi je prišepnila

Škorci kot zvočni soustvarjalci odpirajo vprašanja etike snemanja in nečloveškega sporazumevanja.

Zvočna solastalgija

Zvočna solastalgija razkriva vezi med krajem, spominom in identiteto skozi poslušanje v gibanju.

Dom je tam, kjer se zgodi poslušanje

Raziskava povezuje prakse poslušanja in zvočnih sprehodov z vprašanjem pripadnosti, doma in ekološke občutljivosti.

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Predavanje o času kot dramaturškem orodju za oblikovanje prostorov zaznavanja, odnosnosti in uglaševanja.