Aldo Milohnić

TOpotna hoja za hodečimi performansi

Peripatetično predavanje

Pohajkovanje po Ljubljani in vpraševanje o smislu, pomenu in namenu hoje kot umetniške prakse. Ko je leta 1833 Honoré de Balzac objavil nenavadno študijo Teorija hoje, se je začudeno vprašal, kako je mogoče, da se pred njim še nihče ni resno poglobil v fenomen človeške hoje. »Mar ni nekaj izrednega,« pravi, »da se ves čas, odkar človek hodi, še nihče ni spomnil vprašati, kako hodi, ali sploh hodi, ali bi lahko hodil bolje, kaj počne med hojo, ali nemara obstaja kak boljši način, kako preurediti, spremeniti ali analizirati svojo hojo«.

Ta vprašanja si bomo zastavili tudi mi, ko bomo skupaj hodili in razmišljali o hoji kot telesni tehniki ter o hodečih performansih – performativnih dogodkih, pri katerih so njihovi akterji koncipirali sprehajanje sebe ali gledalcev, ki tako postanejo soizvajalci in soudeleženci v dogodku. Od starogrških filozofov peripatetikov si bomo izposodili idejo razvijanja misli v gibanju, vsebinsko pa se bomo posvetili človeški hoji kot umetniški praksi.

Pohajkovanje po Ljubljani in vpraševanje o smislu, pomenu in namenu hoje kot umetniške prakse. Ko je leta 1833 Honoré de Balzac objavil nenavadno študijo Teorija hoje, se je začudeno vprašal, kako je mogoče, da se pred njim še nihče ni resno poglobil v fenomen človeške hoje. »Mar ni nekaj izrednega,« pravi, »da se ves čas, odkar človek hodi, še nihče ni spomnil vprašati, kako hodi, ali sploh hodi, ali bi lahko hodil bolje, kaj počne med hojo, ali nemara obstaja kak boljši način, kako preurediti, spremeniti ali analizirati svojo hojo«.

Ta vprašanja si bomo zastavili tudi mi, ko bomo skupaj hodili in razmišljali o hoji kot telesni tehniki ter o hodečih performansih – performativnih dogodkih, pri katerih so njihovi akterji koncipirali sprehajanje sebe ali gledalcev, ki tako postanejo soizvajalci in soudeleženci v dogodku. Od starogrških filozofov peripatetikov si bomo izposodili idejo razvijanja misli v gibanju, vsebinsko pa se bomo posvetili človeški hoji kot umetniški praksi.

Aldo Milohnić

Redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer predava zgodovino gledališča. Avtor knjig Teorije sodobnega gledališča in performansa (2009), Umetnost v času vladavine prava in kapitala (2016), Gledališče upora (2021) in 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja (2022).

Umetnik: Aldo Milohnić
Fotografija: Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

no signal

no signal

Kuratorski performans skozi zvok, poezijo in besedilne partiture preizprašuje »no signal« kot možnost za drugačno poslušanje tišine in utišanih.

Etnografija tišin(e)

Etnografija tišin(e)

Predavanje ob etnografskih raziskavah eksodusa, spomina in verovanj obravnava molk kot posledico moči, travme, odpora in kolektivne identitete.

Kultura poslušanja

Kultura poslušanja

Miselni sprehod od fizike in psihoakustike do zvočne ekologije odpira vprašanja hrupa, pravice do tišine in družbene odgovornosti poslušanja.

Slovenska recepcija Johna Cagea – pomenljiva tišina

Slovenska recepcija Johna Cagea – pomenljiva tišina

Predavanje sledi ambivalentni recepciji Johna Cagea v slovenski povojni glasbi ter njegovemu odmevu v alternativnih in interdisciplinarnih praksah.

Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij

Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij

Peripatetično predavanje med hojo raziskuje intencionalnost, ritem in protislovje doživljanja zvoka ter tišine.

Ptičji zvoki solin

Ptičji zvoki solin

Peripatetično predavanje, ki skozi počasno hojo in poslušanje odpira razumevanje ptičjih habitatov in zvočnih značilnosti Sečoveljskih solin.

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Dramaturgija časa kot dejavnik ustvarjanja prostorov odnosnosti, čudenja in uglaševanja

Predavanje o času kot dramaturškem orodju za oblikovanje prostorov zaznavanja, odnosnosti in uglaševanja.

(De)kolonialnost čutenja

(De)kolonialnost čutenja

Kolonialnost zaznavanja oblikuje svet, umetniške prakse pa jo razgrajujejo skozi dekolonialno izkušnjo.

Ko neizrekljivo pride na dan …

Ko neizrekljivo pride na dan …

Temne zvočne krajine razkrivajo spregledane urbane odnose, izključevanja in ekopolitične napetosti.

Vreščeči zrak

Vreščeči zrak

Performativno predavanje, ki skozi zvočno izkušnjo škržatov raziskuje razmerja med krajem, zaznavanjem, spominom in podnebjem.