ZVO.ČI.TI Akuzmonij: Di-Fuzija
18.-19. marec 2024
Kino Šiška, dvorana Komuna
Di-Fuzija prinaša dva potopitvena večera sodobne komponirane elektroakustične glasbe v prostorskem zvoku. Umetnice in umetniki s prostorsko difuzijo oblikujejo zvočna polja v oktafoničnem sistemu, pri čemer se poslušanje preusmeri v dinamično, telesno izkušnjo prostora.
Program je nastal v sodelovanju z zvočno galerijo Floating Sound Gallery z Dunaja, ki jo vodi in kurira Patrick K.-H. [Anton Iakhontov]. Njegov izbor iz zakladnice zvočnih umetnosti in elektroakustične glasbe dopolnijo nastopi v živo povabljenih ustvarjalk_cev, kar ustvarja preplet arhivskih in novih del.
Posebna gostovanja vključujejo tudi skladatelje, ki so pomembno zaznamovali razvoj večkanalne elektroakustične glasbe. Hkrati se projekt odpira širši javnosti z akuzmonijsko poslušalnico, ki omogoča poglobljeno, fokusirano poslušanje izbranih del.
Urška Boljkovac
Di-Fuzija prinaša dva potopitvena večera sodobne komponirane elektroakustične glasbe v prostorskem zvoku. Umetnice in umetniki s prostorsko difuzijo oblikujejo zvočna polja v oktafoničnem sistemu, pri čemer se poslušanje preusmeri v dinamično, telesno izkušnjo prostora.
Program je nastal v sodelovanju z zvočno galerijo Floating Sound Gallery z Dunaja, ki jo vodi in kurira Patrick K.-H. [Anton Iakhontov]. Njegov izbor iz zakladnice zvočnih umetnosti in elektroakustične glasbe dopolnijo nastopi v živo povabljenih ustvarjalk_cev, kar ustvarja preplet arhivskih in novih del.
Posebna gostovanja vključujejo tudi skladatelje, ki so pomembno zaznamovali razvoj večkanalne elektroakustične glasbe. Hkrati se projekt odpira širši javnosti z akuzmonijsko poslušalnico, ki omogoča poglobljeno, fokusirano poslušanje izbranih del.
Ruski skladatelj in umetnik, znan po svojem raziskovanju vizualizacije zvoka, animacije in interaktivnih predstav. Z več kot 40 opernimi, dramskimi in gledališkimi predstavami, ki vključujejo njegove videe in glasbo, je bil predstavljen na več kot 200 festivalih po vsem svetu, vključno z Ars Electronica in Club Transmediale, ter si prislužil mednarodne nagrade, kot sta LÚMEN_EX in zlata maska.
Pomemben akter v elektroakustični glasbi. Kot direktor Glasbene raziskovalne skupine na Nacionalnem avdiovizualnem inštitutu v Franciji ni le vodil ohranjanja arhivov, temveč je s svojimi skladbami obogatil tudi glasbeno pokrajino. Prejemnik nagrad, kot sta medalja za arhivsko tehnologijo SMPTE in nagrada Giga-Hertz, je utrdil svojo pozicijo kot glasbenik in tehnološki inovator.
Zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Je članica skupine Jata C, ki raziskuje bioakustiko in zvočne ekologije (2018–) in skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo.
Kot skladateljica se najbolj posveča raziskovanju zvoka kot entitete, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko. Njena glasba se razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi jeziki. Je prejemnica vrste nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo za svoj opus, ki se razpenja med operno, zborovsko, komorno, solistično in elektronsko glasbo.
Zgradil je večplastno kariero, ki zajema akustično, elektroakustično in eksperimentalno glasbo ter različne umetniške discipline. Od solističnih instrumentalnih nastopov do ansambelskih skladb in mešanih instalacij. Je kustos in vodja raziskav in razvoja v HEKA Lab v PINI, Koper, kjer oblikuje imerzivne studijske tehnologije in produkcijo vsebin.
Poljska skladateljica, ki živi v Franciji. Njene raznolike skladbe obsegajo odrska, orkestralna, komorna, zborovska, vokalna, elektroakustična dela in filmsko glasbo. Študirala je pri uglednih osebnostih, kot so Pierre Schaeffer, François Bayle in Tadeusz Baird, ter prejela številna priznanja, vključno s prestižno prvo nagrado tekmovanja GEDOK v Mannheimu.
Avstrijska skladateljica in izvajalka, znana po svojem raznolikem delu tako v komponirani kot improvizirani glasbi, ki zajema elektronske in instrumentalne žanre. Znana je po kompleksnih projektih, ki vključujejo glasbo, besedilo in video, s posebnim poudarkom na inventivnih tehnikah klavirja. Njeni mednarodni nastopi segajo od Sankt Peterburga do Sao Paola.
18.00–19.30 poslušalnica (zvočna instalacija)
- Michael J. Schumacher: Freed Field (2018, 30′03″)
- Michael J. Schumacher: Filters and Filtered (2014, 21′30″)
20.00–22.00 nastopi v živo (interpretacije / difuzije)
- Katharina Klement: peripheries (2014–2016, 27′30″)
- Daniel Teruggi: Sweet J (video by Christiana Kluge, 2011, 5′40″) [8-kanalna av projekcija]
- Daniel Teruggi: Punctus spatio (2021, 17′00″)
- Patrick K.-H. [Anton Iakhontov]: Postards (2022–24, 30′00″)
- Mauricio Valdés San Emeterio: Speak-ON (2024, 12′00″)
- Bojana Šaljić Podešva: Molitev: Solze najdejo človeka (2024, 20′00″)
18.00–19.30 poslušalnica (zvočna instalacija)
- Victoria Morgunova: C.R.N.S. (2020, 40′55″)
20.00–22.00 nastopi v živo (interpretacije / difuzije)
- Elżbieta Sikora: Axe rouge V (2011, 13′22″)
- Daniel Teruggi: Êchoi (1997, 13′00″)
- Daniel Teruggi: Spaces of mind (2004, 17′40″)
- Patrick K.-H. [Anton Iakhontov]: Yellow Rabbit (2023, 10′00″)
- Katharina Klement & Axel Doerner: 5 levels (video Patrick K.-H. [Anton Iakhontov], 2022, 18′44″) [8-kanalna av projekcija]
- beepblip [Ida Hiršenfelder]: Voluminozno gibanje vodne Zemlje (2024, 18′55″)
- Elżbieta Sikora: Paris Gare du Nord (2017, 14′50″)
Umetnice_ki: Patrick K.-H. [Anton Iakhontov], Bojana Šaljić Podešva, beepblip [Ida Hiršenfelder], Mauricio Valdés San Emeterio, Katharina Klement, Daniel Teruggi, Elżbieta Sikora
Kuratorja: Patrick K.-H. [Anton Iakhontov], Brane Zorman
Organizacija: Irena Pivka, Brane Zorman, Urška Savič
Odnosi z javnostmi: Matej Tomažin and Anja Pia Biščak
Oblikovanje: Matej Tomažin
Fotografija: Urška Boljkovac
Prevod in lektura: Daniel Sheppard
Produkcija: Cona
Koprodukcija: Kino Šiška
Organizacija: Cona, Floating Sound Gallery (Dunaj), Kino Šiška
V sodelovanju s: PINA
Festival podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.












