Spiro Mason [Dušan Zidar],Rene Markovič

Zvočna arheologija notranjega glasu

Zvočni sprehod

O, KAKŠEN SVET nevidenih vizij in slišanih tišin, ta neoprijemljiva dežela uma! Katera neizrekljiva bistva, ti neoprijemljivi spomini in nerazkazljiva sanjarjenja! In zasebnost vsega tega! Skrivno gledališče neslišnih monologov in predhodnih nasvetov, nevidna palača vseh razpoloženj, razmišljanj in skrivnosti, neskončno zatočišče razočaranj in odkritij. Celotno kraljestvo, kjer vsak izmed nas vladari osamljeno, sprašuje kar hoče, ukazuje kar more. Skrito zavetišče, kjer lahko raziskujemo zapleteno knjigo tega, kar smo storili in še lahko storimo. Introkozmos, ki je bolj jaz, kot karkoli lahko najdem v ogledalu. Ta zavest, ki je jaz med sebi, ki je vse, in hkrati nič — kaj je to?

In od kod je prišla?

In zakaj? [1]

Julian Jaynes nas v svoje delo Izvor zavesti v razpadu bikameralnega uma uvede s poetičnim nizom vprašanj o nevidnih vizijah in slišanih tišinah, ki raziskujejo zavest. Njegov uvod je služil kot navdih za prvotni performans na stopnišču Cukrarne. Stavbe, bogate z zgodovino, kjer so stene absorbirale zvočnost usod slovenskih modernih literatov.

Delo se sedaj premešča na novo lokacijo, park Navje v Ljubljani. Zvočni performans se prelevi v potopitev, v odmeve preteklosti, ko udeleženci s svojo aktivnostjo v parku ustvarjajo zvočno kuliso, ki iz nje izvabljajo shranjene pretekle vizije. Takó površine parka postanejo inštrument obiskovalcev, ki ozvočijo notranje glasove v/ iz besedil umetnikov, ki imajo zadnje počivališče na Navju in prožijo spomin na njih. S tem se odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov, odražajoč Jaynesovo idejo o zavesti/spominu kot neoprijemljivem kraljestvu uma.

Tehnično jedro performansa vključuje zvočni senzor, programski algoritem in prilagojeno digitalizirano bazo besedil umetnikov Aškerca, Jurčiča, Groharja, Levstika, ki skupaj ustvarjajo kompleksno sonorično sliko iz zvočnih plasti in notranjih glasov.

O, KAKŠEN SVET nevidenih vizij in slišanih tišin, ta neoprijemljiva dežela uma! Katera neizrekljiva bistva, ti neoprijemljivi spomini in nerazkazljiva sanjarjenja! In zasebnost vsega tega! Skrivno gledališče neslišnih monologov in predhodnih nasvetov, nevidna palača vseh razpoloženj, razmišljanj in skrivnosti, neskončno zatočišče razočaranj in odkritij. Celotno kraljestvo, kjer vsak izmed nas vladari osamljeno, sprašuje kar hoče, ukazuje kar more. Skrito zavetišče, kjer lahko raziskujemo zapleteno knjigo tega, kar smo storili in še lahko storimo. Introkozmos, ki je bolj jaz, kot karkoli lahko najdem v ogledalu. Ta zavest, ki je jaz med sebi, ki je vse, in hkrati nič — kaj je to?

In od kod je prišla?

In zakaj? [1]

Julian Jaynes nas v svoje delo Izvor zavesti v razpadu bikameralnega uma uvede s poetičnim nizom vprašanj o nevidnih vizijah in slišanih tišinah, ki raziskujejo zavest. Njegov uvod je služil kot navdih za prvotni performans na stopnišču Cukrarne. Stavbe, bogate z zgodovino, kjer so stene absorbirale zvočnost usod slovenskih modernih literatov.

Delo se sedaj premešča na novo lokacijo, park Navje v Ljubljani. Zvočni performans se prelevi v potopitev, v odmeve preteklosti, ko udeleženci s svojo aktivnostjo v parku ustvarjajo zvočno kuliso, ki iz nje izvabljajo shranjene pretekle vizije. Takó površine parka postanejo inštrument obiskovalcev, ki ozvočijo notranje glasove v/ iz besedil umetnikov, ki imajo zadnje počivališče na Navju in prožijo spomin na njih. S tem se odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov, odražajoč Jaynesovo idejo o zavesti/spominu kot neoprijemljivem kraljestvu uma.

Tehnično jedro performansa vključuje zvočni senzor, programski algoritem in prilagojeno digitalizirano bazo besedil umetnikov Aškerca, Jurčiča, Groharja, Levstika, ki skupaj ustvarjajo kompleksno sonorično sliko iz zvočnih plasti in notranjih glasov.

Spiro Mason [Dušan Zidar]

[Dušan Zidar] je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost u Ljubljani, na Oddelku za kiparstvo, kjer je zaključil tudi postdiplomski študij. V svojih delih uporablja različne medije: skulpturo, risbo, noise, intermedijsko umetnost. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in tujini. Od leta 2000 je profesor na Univerzi v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za likovno umetnost.

Rene Markovič

Zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko ter na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Pedagoško deluje tudi na Medicinski fakulteti in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Doktoriral je na področju fizike in je raziskovalno aktiven na različnih področjih, kot so energetika, biofizika, analiza besedil, matematično modeliranje in podatkovno rudarjenje. Poleg tega se ukvarja tudi s strojnim učenjem in podatkovno analitiko.

Zasnova in izvedba: Spiro Mason
Programski algoritem: dr. Rene Markovič, [Uporaba sintetizatorja govora eBralec, ekipa eBralca (Amebis, Alpineon, IJS).]

Produkcija: Cona, 2024.

DOSTOPNOST

Jezik izvedbe: angleščina

MORDA BI VAS ZANIMALO

Tu, čisto blizu

Participatorni zvočni sprehod, ki udeležence povabi k telesnemu in čutnemu sooblikovanju mestnega prostora.

Abonma sprehodov 2026

Pod(hod)

Zvočni sprehod vodi poslušalce skozi ljubljanske podhode, prostore prehajanja, ki pogosto zanemarjeni postajajo zatočišče preslišanih na robu družbe.

Sledim

Zvočni sprehod, ki kot izhodišče raziskovanja vzame vremenski balon ter skozi poslušanje odpira vprašanja sprememb, transformacij in zaznavanja atmosferskih procesov.

Poslušati-s travniki

Klasična oblika zvočnega sprehoda se osredotoča na zaznavanje okolice ter izpostavlja ušesa zvočnemu resoniranju travnikov.

Garden of the Earthly Delights

Voden zvočni sprehod aktivnega poslušanja, ki udeležence vabi k veččutnemu raziskovanju okolice in k razmisleku o človekovem mestu v širšem ekosistemu.

5000 korakov do miru in pravičnosti | Kijev–Haag

Zvočni sprehod, ki združuje osebne spomine, zgodovinski spomin kraja in razmislek o pojmu mesta miru in pravičnosti.

Inaudible Cities #3: Soundwalking through the Infra-ordinary

Zvočni sprehod, ki raziskuje prezrte zvočne pokrajine mestnih obrobij in odpira vprašanja infra-zaznavnih urbanih procesov.

Predolgo sem hodila in postala sem krajina

Zvočni sprehod, ki raziskuje hojo kot politično, telesno in krajinsko dejanje.

Če bi drevesa jokala, bi jokali tudi mi

Zvočni sprehod, ki skozi hojo, žalovanje in poslušanje odpira vprašanja ekološke žalosti in sobivanja z več-kot-človeškimi bitji.