OR poiesis [Petra Kapš]

YAMAMAYU nočna pohajkovanja

Zvočni sprehod

Nočni zvočni sprehod nas popelje v iskanje tišine in poslušanja neslišnega, v čas nočnih vešč jamamaj, ki predstavljajo sintropične vezi oddaljenih in bližnjih teritorijev. Nočni zvočni sprehod nas popelje v čarobni svet nočnih metuljev, ki kot simbionti predstavljajo sintropične vezi narave in kulture v parku Tivoli. Namen niza partitur poslušanja je intervenirati v prevladujočo perceptivno agendo in poudariti potencialnosti auralne zaznave. Sluh je tesno prepleten s sposobnostjo kompleksnega razumevanja stvarnosti ter sočutja, ki je osnova za vključujočo resonanco. Kako poslušati nevidno? Kako zaznati bitja, ki nočejo biti slišana?

Prisluškovanje dozdevno neslišnemu ter pohajkovanje po nočnih krajinah (ki so lahko tudi le redukcija vidnega polja in prisluškovanje drobnim impulzom lastnega telesa in anime) naslavlja zvočnost dozdevne tišine in bioakustiko iz smeri teritorija. Jamamaji so prebivalci visokoraslih listnatih gozdov, ki živijo visoko v krošnjah dreves. So nočni metulji, ki za seboj puščajo velike svetlozelene svilene zapredke. Dislocirani nočni prišleki so pred dobrim stoletjem ob poskusih lokalnega svilogojstva uspeli pobegniti v prostost okoliških drevesnih krošenj. Izvirajo z japonskih hribov, skozi odprto okno pa so se razširili po celinskem pasu jugovzhodne Evrope.

YAMAMAYU nočna pohajkovanja so zasnovana na avtoričinem trajajočem poetičnem raziskovanju jamamajev in vešč, eholokacije, sposobnosti nočnih vešč, da se z absorpcijo zvoka zaščitijo pred predatorjem, tišine, modalnosti premikajočih/mirujočih stanj in sofistikaciji osebnega auralnega polja z vidika teritorija.

Nočni zvočni sprehod nas popelje v iskanje tišine in poslušanja neslišnega, v čas nočnih vešč jamamaj, ki predstavljajo sintropične vezi oddaljenih in bližnjih teritorijev. Nočni zvočni sprehod nas popelje v čarobni svet nočnih metuljev, ki kot simbionti predstavljajo sintropične vezi narave in kulture v parku Tivoli. Namen niza partitur poslušanja je intervenirati v prevladujočo perceptivno agendo in poudariti potencialnosti auralne zaznave. Sluh je tesno prepleten s sposobnostjo kompleksnega razumevanja stvarnosti ter sočutja, ki je osnova za vključujočo resonanco. Kako poslušati nevidno? Kako zaznati bitja, ki nočejo biti slišana?

Prisluškovanje dozdevno neslišnemu ter pohajkovanje po nočnih krajinah (ki so lahko tudi le redukcija vidnega polja in prisluškovanje drobnim impulzom lastnega telesa in anime) naslavlja zvočnost dozdevne tišine in bioakustiko iz smeri teritorija. Jamamaji so prebivalci visokoraslih listnatih gozdov, ki živijo visoko v krošnjah dreves. So nočni metulji, ki za seboj puščajo velike svetlozelene svilene zapredke. Dislocirani nočni prišleki so pred dobrim stoletjem ob poskusih lokalnega svilogojstva uspeli pobegniti v prostost okoliških drevesnih krošenj. Izvirajo z japonskih hribov, skozi odprto okno pa so se razširili po celinskem pasu jugovzhodne Evrope.

YAMAMAYU nočna pohajkovanja so zasnovana na avtoričinem trajajočem poetičnem raziskovanju jamamajev in vešč, eholokacije, sposobnosti nočnih vešč, da se z absorpcijo zvoka zaščitijo pred predatorjem, tišine, modalnosti premikajočih/mirujočih stanj in sofistikaciji osebnega auralnega polja z vidika teritorija.

OR poiesis [Petra Kapš]

Umetnica in raziskovalka na področju bio- in geoakustike, hidroakustike, slušne percepcije, interaktivnega zvočnega performansa v konkretnem, akustičnem prostoru ter digitalno nadgrajeni realnosti, spletne transmisije in umetniškega radia. Svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, časprostor poezijo, performansom in fotografijo. Besedo, njen primarni medij, razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Razvija performativno prakso terenskega snemanja, raziskuje in udejanja možnosti avtorskega radijskega prostora, posveča se auralnosti uprostorjenega spomina in časovnim vrtinam. Ob vseh digitalnih razsežnostih je središčna fizična prisotnost telesa. Njena zvočna dela beležijo _samote_. V zadnjih letih je pomembno prispevala k razvoju interaktivnih, zvočnih in performativnih umetniških praks. Pomembno je njeno eksperimentiranje in razvoj lokacijskih medijev v navezavi na slušno senzoriko in razvoj topografskih zvočnih arhivov, artikuliranje subtilnih intervencij v javni prostor in raziskovanje spomina in spominjanja, poudarjeno skozi zvok, zaznavo in percepcijo, v dinamiki med starodavnim in sodobno stvarnostjo. Deluje v slovenskem in mednarodnem okolju. Je ustanovna članica združenja CENSE (Central European Network for Sonic Ecologies) in članica skupine JATA C ter kolektiva radio.earth.

Koncept, tekst in oblikovanje: Petra Kapš
Glasba in zvočna kompozicija: Petra Kapš
Lektura, prevod v angleščino: Melita Silič
Portrnetna fotografija:Francesco Rosso
Fotografije dogodka:
Matej Tomažin

MORDA BI VAS ZANIMALO

Tu, čisto blizu

Participatorni zvočni sprehod, ki udeležence povabi k telesnemu in čutnemu sooblikovanju mestnega prostora.

Pod(hod)

Zvočni sprehod vodi poslušalce skozi ljubljanske podhode, prostore prehajanja, ki pogosto zanemarjeni postajajo zatočišče preslišanih na robu družbe.

Poslušati-s travniki

Klasična oblika zvočnega sprehoda se osredotoča na zaznavanje okolice ter izpostavlja ušesa zvočnemu resoniranju travnikov.

5000 korakov do miru in pravičnosti | Kijev–Haag

Zvočni sprehod, ki združuje osebne spomine, zgodovinski spomin kraja in razmislek o pojmu mesta miru in pravičnosti.

Garden of the Earthly Delights

Voden zvočni sprehod aktivnega poslušanja, ki udeležence vabi k veččutnemu raziskovanju okolice in k razmisleku o človekovem mestu v širšem ekosistemu.

Fent cua | Medtem ko smo čakali

Čakanje – prisilna pavza v našem vsakdanu.

Inaudible Cities #3: Soundwalking through the Infra-ordinary

Zvočni sprehod, ki raziskuje prezrte zvočne pokrajine mestnih obrobij in odpira vprašanja infra-zaznavnih urbanih procesov.

Predolgo sem hodila in postala sem krajina

Zvočni sprehod, ki raziskuje hojo kot politično, telesno in krajinsko dejanje.

Če bi drevesa jokala, bi jokali tudi mi

Zvočni sprehod, ki skozi hojo, žalovanje in poslušanje odpira vprašanja ekološke žalosti in sobivanja z več-kot-človeškimi bitji.

Feministični koraki | Sono-soro

Kolektivna zvočna delavnica in sprehod, ki skozi poslušanje, hojo in deljenje izkušenj odpira vprašanja spolno zaznamovanih izkušenj v javnem prostoru.