Fent cua | Medtem ko smo čakali

Čakanje – prisilna pavza v našem vsakdanu. Vmesni čas, ne-čas, na prvi pogled banalno dejanje, ki naše telo postavi v posebno stanje, nas prisili, da se ustavimo, in nas postavlja v razmerja moči ali ranljivosti, odvisno od konteksta in namena čakanja.

V naših (pre)zaposlenih življenjih je čakanje ovira. Ni v skladu z ritmom naše družbe, v kateri želimo vedno biti postreženi prvi, čim hitreje priti do cilja, vse doseči kar najhitreje. Čakanje ustvarja tesnobo in poruši naš individualistični pristop do življenja. Prisili nas, da se ustavimo.

Čakajoči sprehod obiskovalce v sklopu vodenega sprehoda po načelu lova na zaklad povabi, da se na poti preko različnih postaj prepustijo pričakovanju neznanega, se (za spremembo) mirno postavijo v vrsto, sedejo, postojijo, se sprehodijo in prepustijo predlogom, ki želijo olajšati trenutke mučnega čakanja, hkrati pa preizprašujejo čakanje samo.