Peskovnik

Pohod ob železniških tirih, po degradiranem mestnem področju, s pomočjo aplikacije in slušalk popelje gledalca, pohodnika in prisluškovalca v performativni prostor. Delo je nastalo v času epidemije, po ustavitvi javnega življenja, ki se je odražala kot odsotnost debele plasti vseobsegajočega, konstantnega hrupa, katerega obsega smo se resnično zavedli šele ob njegovi odsotnosti. Avtorja sta to obdobje, ki sta ga zaznamovala nekajtedenska tišina in postopno vračanje hrupa, beležila s snemalnimi aparaturami, prehojenimi potmi in odkrivanjem lokalnih mikroprostorov. Čas svojih raziskav sta zlila v pričujoč lokacijski performans, ki z odsotnostjo hrupa pripoveduje zgodbo prihodnjega prostora. S pomočjo geolokacijskega orodja odraža performans izkustveno doživetje krajine in zvoka ter v teh zapletenih časih prinaša razmislek o potencialu degradiranega prostora s perspektive družbe, nezmožne dialoga. Ta z zadnjimi močmi uprizarja prevlado nad planetom, medtem ko se na drugi strani rastline bohotijo, prepletajo in celo tolažijo, umirjajo in utišajo ter prekrijejo preveč razširjeno vrsto. Ritmičnost hoje, prisluškovanje prehodnemu prostoru, pot, ki se vije stran od prenapetega mesta, in prisluh degradiranih, čakajočih prostorov, ki si jih prilašča narava, tvorijo držo tega časa … pred iztekom.