TESTNI POLIGON: Reparativne prakse za nov kulturni ekosistem

Reparativni oddih / nedogodek
22.﹣27. maj, otok Molat
Kurziv, Maska in Krytyka Polityczna skupaj z Univerzo v Zadru

Predstavnice partnerskih organizacij in sodelavk projekta Testni poligon: reparativne prakse za nov kulturni ekosistem, Kurziv, Maska in Krytyka Polityczna se bodo skupaj s Cono odpravile na turistično manj oblegan jadranski otok, kjer bomo raziskovale obnovitvene in celitvene potenciale takšnega skupnega bivanja, odvezanega hitrega delovnega ritma, na naša prekarna telesa. Čemu vsemu rečemo delo in ali je sploh mogoče ne delati? Si to zares želimo? Odprta struktura bivanja na z impulzi nezasičenem in ekološko razmeroma neokrnjenem otoku bo omogočila odkrivanje odgovorov in deljenje izkušenj pri soočenje s temi in drugimi vprašanji, ki so pomembna za raziskovanje strategij, ki lahko reparativno vplivajo na naše delo in življenje.

Na otoku Molat bomo v sodelovanju z Univerzo v Zadru za udeležence in študente izvedli ekološki sprehod po otoku, ki nas bo umestil na kraj ter se pogovarjali o trajnostnem turizmu kot alternativi potrošniško naravnanih počitnic. Ogledali si bomo tudi film Kolonija Molat (zavod Cona in zavod Maska, 2023) in skupaj z zavodom Cona izvedli vajo globokega poslušanja. Ob povratku pa bomo na Univerzi v Zadru, skupaj z Izr. prof. dr. Željko Tonković, mag. Taido Garibović in študentkami iz Zadar, izvedli še pogovor o potencialih transdisciplinarnosti, kjer bodo svoje izkušnje delili predstavniki skupine Zakole iz Varšave (Krytyka Polityczna) in Brane Zorman iz zavoda Cona.

Več o projektu na maska.si.

AVTORIJI

Brane Zorman je intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Sklada zvočna dela za gledališče, intermedijske in plesne predstave. Njegove elektroakustične solo skladbe in improvizacije s slovenskimi in mednarodnimi umetniki se izvajajo v prostorskem zvoku. V povezavi z zvokom in prostorom razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reinterpretira zvočne krajine ter ustvarja elektronske in akustične zvočne skulpture z uporabo sofisticiranih orodij.

Irena Pivka, umetnica in producentka, deluje na širokem področju umetniškega ustvarjanja v okviru Zavoda Cona in vodi Steklenik, galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost. Kot avtorica se predvsem ukvarja s projekti, ki osvetljujejo razmerja med prostorom, zvokom, zemljevidi in digitalnimi orodji. V središču njenih stalnih umetniških procesov so zvočni sprehodi, razviti v sodelovanju z Branetom Zormanom, kjer skozi hojo in poslušanje ‘različnih’ zvočnih krajin prostor postane uglašen na družbeno realnost.

Taida Garibović je navdušena ekologinja s 15-letnimi izkušnjami dela z nevladnimi organizacijami in institucijami na projektih ohranjanja narave, trajnostnega razvoja in krepitve zmogljivosti v Zadarski županiji na Hrvaškem. Njeno strokovno znanje vključuje pripravo in izvedbo financiranih projektov ter vodenje projektne ekipe. Njen pristop k ohranjanju narave je celosten, saj združuje vse deležnike pri iskanju skupnih rešitev, ki spoštujejo naravne procese. Nenehno išče nove načine za izboljšanje svojega znanja in veščin, med drugim je postala alumna programa Klaus Toepfer Fellowship, ki spodbuja nastajajoče vodje na področju ohranjanja narave. Danes vodi svetovalno podjetje za ohranjanje narave, varstvo okolja in trajnostni razvoj GAIA (Mati Zemlja) v Zadru na Hrvaškem. Njena prvotna izobrazba je morska biologija in ekologija, ima pa tudi magisterij iz krajinske ekologije in ohranjanja narave.

Željka Tonković je izredna profesorica na Oddelku za sociologijo Univerze v Zadru. Doktorirala je iz sociologije leta 2012 na Univerzi v Zagrebu. Njeni raziskovalni interesi vključujejo sociologijo kulture in urbano sociologijo, s posebnim poudarkom na kulturni participaciji in potrošnji, socialnih neenakostih in vlogi kulture v urbanem razvoju. Njeno raziskovanje se osredotoča tudi na teorijo in analizo omrežij ter njihovo uporabo pri preučevanju kulture. Doslej je objavila tri knjige in več kot dvajset prispevkov v hrvaških in mednarodnih revijah (npr. Poetics, Social Networks, Cultural Sociology, Cultural Trends). Skozi aktivno sodelovanje v znanstvenih in strokovnih projektih in mrežah njeno delovanje vključuje tudi uporabo raziskovalnih rezultatov pri razvoju javnih politik.

Testing Ground: Reparative Practices for New Cultural Ecosystem je projekt, ki so ga ob podpori programa Kreativna Evropa Evropske unije razvili in ga izvajajo Kurziv – Platforma za kulturo, medije in družbo, Stowarzyszenie Im. Stanislawa Brzozowskiego/ Krytyka Polityczna in Maska Ljubljana.