Hodi.TI

Irena Pivka/Brane Zorman
HODI.TI  več medijski performans
40min

 

Performans HODI.TI  je zvočni sprehod, ki ga gledalec obhodi po vnaprej začrtani poti in mu sledi s pomočjo aplikacije na telefonu. S pomočjo zvočnih slik vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami. Performans prepleta naracijo in zvok s prostorom, s potjo. Hoja, kot politična akcija, kot možen način upora, toliko bolj, ko si čas in prostor za hojo prilasti ženska. Tista ženska, ki ima družbeno in posledično samoreguliran dostop do časa za hojo. Zvočna slika je nastala na bregovih reke Ljubljanice, posneta z bianuralnimi in studijskimi mikrofonomi

Hoditi, pešačiti, stopati, korakakati, marširati, ….premakniti se.

Ko hodiš po varni, znani poti mesta, si težko predstavljaš, da ženske ponekod po svetu ne hodijo same. Da je individualna hoja povezana z neprimernim, celo nedovoljenim vedenjem. Na tem mestu vstopajo mehanizmi nadzora ‘varne’ hoje posameznic. V obliki družbene regulacije, ki je že in bo v bližnji prihodnosti še bolj izpopolnjeno podkrepljena z aparati moči, nadzora, kapitala. Prav ti aparati danes in tukaj, na ‘varnih’ območjih krojijo našo vsakodnevno hojo. Le-ta postaja vedno bolj časovno omejena, regulirana, natančno določena in usmerjana.

Skupinska, kolektivna hoja je kot upor in osvajanje prostora odraz politične akcije. Kaj pa individulana hoja? Ali je hoja, kot zavestna in osebna odločitev, lahko moč posameznice(ka)? Rez v obsoječi družbeni sistem. Je hoditi radikalno? Hoja, kot možen način upora, toliko bolj, ko si čas in prostor za hojo prilasti ženska, tista ženska, ki ima družbeno in posledično samoreguliran dostop do časa za hojo.

Besedilo in prostor: Irena Pivka,
Zvočna kreacija: Brane Zorman,
Interpreti: Irena Pivka, Petra Tanko, Igor Velše
Dramaturško svetovanje: Saška Rakef,
Pregled besedila: Suzana Koncut, Prevod: Urban Belina,
Aplikacija: Vasja Progar
Video: Urša Potokar Bonelli
Foto: Nada Žgank
Produkcija: CONA,
Koprodukcija: Mesto Žensk, 2017